Ja, hvala za besedo. Jaz bi v bistvu v dveh sklopih govoril. Bom poskusil biti čim hitrejši. Skratka, kar se tiče zdaj debate o privabljanju kadra iz tujine, ne bom rekel tujega kadra, je tukaj na mizi pač ta predlog glede tega, da se v javnem sektorju, v konkretnih sektorjih javnega sektorja torej omogoči hitrejši postopek oziroma da izjemo. Jaz bi tukaj samo imel tako dve oziroma tri operativni opombi oziroma vprašanji pravzaprav. Prva zadeva je, kolikor vidim, gre tukaj za področje zdravstva, socialnega varstva in socialnega skrbstva, torej predvidevam, da potem v tem sektorju v tem delu velja izjema kot je določena v mednarodnem sporazumu o zaposlovanju državljanov Bosne in pa Srbije v Sloveniji, ki določa, da je izjema uporabe mednarodnega sporazuma zaradi usposabljanja na področju medicine. Torej konkretno vprašanje je: ali tudi za ta kader torej potemtakem velja tisto famozno določilo Mednarodnega sporazuma o zaposlovanju državljanov Bosne in Srbije, po katerem se praktično ne morejo prezaposliti v prvem

letu? Torej konkretno, ali tudi torej za ta kader, ki v tem primeru, če se sprejme ta člen, torej bo nekako fast rekel, po področju socialnega varstva, socialnega varstva in zdravstvenega in zdravstvenega področja, ali tudi za njih velja pač ta izjema, ki je določena v, mislim, da 3. členu Mednarodnega sporazuma o zaposlovanju državljanov Bosne in zaposlovanju državljanov Srbije v Sloveniji? Ker mislim, jaz tukaj se ne bom glih preveč ponavljal, ampak se moram, ker ta mednarodni sporazum vemo, kakšen člen ima, v katerem pač določa, da v prvem letu se ne sme oziroma praktično prepovedano, v prvem letu mora biti pri prvem istem delodajalcu delavec zaposlen. Drugo vprašanje je to, da glede na to, da imamo zdaj tukaj tudi podatek iz področja izobraževanja, in sicer ENIC-NARIC center je izdal 24. oktobra 2024 informacije o vrednotenju visokošolskega izobraževanja iz Bosne in Hercegovine, po katerem se je v bistvu s tem dnem popolnoma ustavilo oziroma popolnoma ustavili vsi postopki vrednotenja visokošolskega izobraževanja iz Bosne in Hercegovine. Kolektivno se je ustavilo, torej v bistvu se je zdaj že pol leta, v bistvu so postopki vsi začasno ustavljeni, začasno, ne vemo, kdaj se bo pač to sprožilo Še enkrat, zdaj pa čisto operativno vprašanje: kaj boste s tem naredili? Torej na enem, to imamo zdaj operativno vprašanje, tukaj imamo zdaj področje, kjer je očitno pomanjkanje kadra. Pa bom jaz tukaj povedal pač zelo jasno, da je očitno, zakaj je to pomanjkanje kadra - zaradi same plačne politike in pogojev dela. Hkrati imamo pa zadevo, ki je zelo jasna, da na drugi strani imamo zdaj vprašanje, kaj bo s priznavanjem izobraževanja ravno tega kadra, ki prihaja ravno iz tega bazena. Tako da tukaj je čisto operativno vprašanje, zaradi tega ker pravzaprav kolektivno kaznovati celo državo zaradi posamičnih primerov, bi rekel, da to je, ajde s pravnega vidika, čeprav nisem pravnik, zelo nesorazmeren ukrep. Vem, da niste Ministrstvo za šolstvo, ampak mislim, da moramo tudi na to zadevo gledati celovito, ker pravzaprav tukaj namen samega predlagatelja tega člena ni ravno to, da pade v še eno administrativno luknjo, ampak da pač ugotovi na podlagi pač potreb na terenu, kako zagotoviti kadre. Tako da tukaj bi res čisto konkretni dve vprašanji. Ali torej velja tudi za ta kader, je ta izjema iz mednarodnih sporazumov? Ker mislim, da sta ta dva člena ista, 3. člen v mednarodnem sporazumu o zaposlovanju Bosne in Srbije, ali velja ta izjema tudi za ta kader, torej za socialno varstvo, stanje, skrbstvo? In pa kaj se bo zgodilo s priznavanjem vrednotenja in vzdrževanja diplom visokošolskih iz, recimo v tem primeru Bosne in Hercegovine? Ker verjemite mi, imamo zdaj konkretno Delavski svetovalnici primere delavk in delavcev, ki čakajo zdaj že mesece in mesece in mesece na to, da se jim prizna diploma. Ravno ta kader, ki je v bistvu, je nujno potreben, tako da tukaj v bistvu zagotovo je eno vprašanje, ki je zelo pomembno.

Zdaj pa tisto, kar sem jaz tudi sam hotel izpostaviti. Kar se tiče pa drugih delov zakonodaje oziroma drugega dela Zakona o zaposlovanju dela tujcev, je pa prva točka javna objava delodajalcev. Ne vem, kaj je to zdaj, javna objava delodajalcev, ki v bistvu ima prepoved zaposlovanja in dela tujcev. To je že bilo v zakonu, to je že bilo postavljeno, to se je že javno objavljalo in zdaj ne vem, kakšni so razlogi, da se je pač to zgodilo, da je to šlo ven iz zakona. Ampak tukaj en konkreten apel, da je to zelo enostavno dati nazaj v zakon. V 47. členu zakona o zaposlovanju dela tujcev se da dodatno alinejo, da se dopiše, da v evidencah, ki se vodijo, je tudi evidenca delodajalcev, naročnikov, tujih delodajalcev, ki imajo prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja, dela tujcev. Zaradi tega, ker včeraj smo videli tudi pri samem sporočilu za javnost Inšpektorata za delo, kaj se dogaja v bistvu s tujimi delavci. V tem primeru pri podjetjih / nerazumljivo/. To so delavci, ki prihajajo iz tako imenovanih tretjih držav, Makedonije, pardon, Severne Makedonije, Ukrajine in Bosne in Srbije. Tukaj malo odveč v bistvu razlagam, zdaj že to po parih letih isto, ne vidim razloga zakaj ta evidenca ni objavljena, res ne vidim razloga, to se da narediti z eno alinejo, da se to da v 47. člen, javna objava delodajalcev, ki pač imajo prepoved zaposlovanja tujcev, seveda z utemeljenimi razlogi. Torej ta objava je objava delodajalcev, ki imajo pravnomočno prepoved zaposlovanja tujcev, kar pomeni, da tudi če so šli v sodno varstvo, je ta, potem na koncu zadeva odločena, da je potem zaključena in je to v bistvu objavljeno. Verjemite, ko so bile te zadeve objavljene, je bilo to izjemno močno orodje tudi za informiranje tujcev, kam naj iti preventivno, ne pa da potem gledamo kurativno, po parih letih. Recimo primer pri sto minusu(?), mi smo dali prijavo na inšpekcijo za delo napram tem podjetjem in tudi Tušu in Mercatorju 2019. Če bi ljudje vedeli, kaj se dogaja, če bi ustrezno ukrepali v bistvu tudi na takšen način, da bi se ustrezno informirali in ustrezno objavljali vsa ta podjetja, verjemite, da ne bi bilo toliko takšnih podjetij, ker ne bi imela delavcev.

Pa še ena zadeva in sicer zadeva, ki je precej meni nenavadna, v bistvu beseda oderuštvu, ker sploh ne bi smelo obstajati, ampak očitno pri tujih delavcih je to že skorajda poslovni model. Mi smo že 2018 pred petimi leti dali pobudo, poziv temu dotičnemu Odboru za delo, da naj se nazaj da v Zakon o zaposlovanju dela tujcev jasno določilo, da so se vsi stroški pridobivanja delovnega dovoljenja na strani delodajalca. Zdaj se pa dogaja to, da v dosti primerih ti delodajalci, tako imajo, delodajalci zaračunavajo stroške pridobivanja dovoljenja, vize, ne vem čega vse, zaračunavajo delavcem, odtegujejo od plače, grozijo, vežejo na zaposlitev in je to od sto na mesec, dvesto, tristo, štiristo ali pa pač enkraten znesek, tisoč evrov, tisoč petsto evrov in tako naprej, so tudi zneski, ki so več tisoč evrov. Skratka, tisto, kar smo mi sami tudi že pred petimi leti predlagali, je tisto, kar je že bilo v Zakonu o zaposlovanju dela tujcev in sicer iz leta 2011 torej pred 12 leti v 12. členu. Ne bom ponavljal samega člena, ker je že v vašem sistemu v Državnem zboru zapisan, ampak bom pa ponovil še enkrat besede izpred petih let, zato vas kot poslanke in poslance pozivamo, da naredite vse, kar je v vaši moči, da se tovrstno izkoriščanje, oderuštvo nemudoma preneha, kar je mogoče doseči le tako, da se v zakon vključi določilo, ki jasno določa, da so vsi dokumenti vezani na vlogo in pridobitev prvega dovoljenja delovno dovoljenje ali enotno dovoljenje za prebivanje in delo oziroma podaljšanje, ki so vezani na zaposlitev pri delodajalcu, strošek delodajalca in da se v primeru kršitev predpiše tudi ustrezna sankcija. Skratka, res bi bil vesel, torej, če se vrnemo na tisto izhodišče, da se razjasnijo določene zelo konkretne dileme, kako se bo pravzaprav v bistvu reševalo ta, recimo temu administrativni zaplet pri priznavanju, vrednotenju pač diplom, recimo temu primer iz Bosne in pa ali velja tudi za te delavke in delavce, ki so napisani v tem področju tega predloga zakona javnega sektorja določilo izjeme od tistega, res, bom rekel po pravici prekletega člena mednarodnega sporazuma, ko je vezan delavec na delodajalca eno leto.

Še enkrat, ta dva apela, dajte, lepo prosim, tista ali ne, samo ali ne, je potrebno, da se začne nazaj z javnim objavljanjem delodajalcev, ki evidentno kršijo zakonodajo, ki v bistvu imajo prepoved zaposlovanja, zaradi tega naj se to takoj uredi in naj se to začne javno ažurno objavljati in pa naj se sanira področje glede oderuštva.

Hvala za besedo.