Lep pozdrav vsem skupaj. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, državni sekretar in ostali vabljeni.

Komisija za

socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 4. seji 21. marca in se seznanila tudi s stališči Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. Vsi navedeni deležniki so predlogu zakona izrekli podporo. Zavod za zaposlovanje je pri njegovi pripravi tudi aktivno sodeloval. Skupnost socialnih zavodov Slovenije ob podpori predlogu zakona opozorila zgolj na to, da velik del storitev socialnega varstva, kjer prav tako primanjkuje primernega kadra, izvajajo koncesionarji, ki pa s predlogom zakona niso predvideni kot izjeme, ki jim ne bi bilo treba slediti določbam zakona pri zaposlovanju tujcev. Skupnost zato predlaga, da se temu primerno drugi člen predloga zakona ustrezno dopolni. Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je predlogu zakona prav tako izreklo podporo, opozorili pa so na to, da zgolj z administrativnimi razbremenitvami postopkov na ravni upravnih enot ne bo možno učinkovito rešiti problematike zaposlovanja tujcev na področju zdravstva, saj bi bilo treba hkrati poseči tudi ureditev glede regulacije poklicev. S tem se je strinjala tudi komisija, saj so poklici s področja zdravstva po večini regulirani, postopki v tem oziru pa so prav tako zamudni.

Komisija je v razpravi o predlogu zakona izrekla podporo, saj slednji vodi do poenostavitve postopkov in do hkratne razbremenitve upravnih enot. Seznanjeni smo bili namreč, da so te na določenih delih države, na primer na Goriškem, zelo preobremenjene s postopki povezanih z urejanjem upravnih zadev za tujce. Komisija se je v razpravi dotaknila tudi vprašanja možnih dodatnih ukrepov, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju trenutnega stanja s pomanjkanjem kadrov, predvsem na področju zdravstva in socialnega varstva. Posebej smo poudarili nujnost skrbi za to, da se znanje slovenskega jezika, četudi to ni predmet tega zakona, ohranja kot eden od osnovnih pogojev za zaposlovanje tujcev, zlasti na področju zdravstva, kjer so lahko posledice medsebojnega nerazumevanja zdravstvenega kadra in pacientov tudi usodne. Razpravljali smo tudi o realnosti načrtov o pridobivanju kadrov iz držav na Balkanu, saj je znano, da je bazen delovne sile v navedenih državah še precej izpraznjen. Na tem področju smo najbrž zamudili ključna leta, ko bi lahko brez večjih težav in napora pritegnili kadre iz navedenega geografskega prostora, zdaj so namreč že nekaj časa pri pridobivanju delovne sile z Balkanom zelo aktivne tudi druge države, ki na primer na tem področju načrtno gradijo izobraževalne zavode in s tem vzpostavljajo neposredno povezavo med izobraževalnim procesom in trgom dela v svojih državah. Zato menimo, da bi bilo treba razmišljati tudi o tem, da bi se kadre za deficitarna področja, predvsem v zdravstvu in socialnem varstvu, pridobilo iz držav izven Evropske unije, ki so nam vsaj približno sorodne po kulturi in vrednotah. Kot ena od ovir za to je bila v razpravi prepoznana prešibka diplomatska mreža na določenih področjih sveta, na primer na afriški celini in v Aziji, zato smo predlagali, da se nanj v aktivnosti pridobivanje tuje delovne sile vključi tudi Ministrstvo za zunanje zadeve in evropske zadeve. Kot nam je pojasnilo pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, se nekaj v tej smeri že odvija v zvezi z možnim pridobivanjem kadrov s Filipinov, in sicer na podlagi posebnega sporazuma o izmenjavi delovne sile. O tem bo najbrž tudi samo ministrstvo lahko povedalo kaj več. Komisija meni, da bi bilo treba razmišljati tudi o tem, kako tujo delovno silo, ki bo prišla delat v Slovenijo, pri nas obdržati na dolgi rok. Za mnoge, tudi iz balkanskih držav, je namreč Slovenija zgolj odskočna deska za odhod v druge, večinoma zahodnoevropske države, ki ponujajo boljše pogoje in pa plačilo za delo. Da ne bi bili vsi napori delodajalcev, ki so vloženi v zaposlitev tujcev, zaman, bi bilo najbrž poleg odprave administrativnih ovir treba izvesti še kakšne druge ukrepe, med drugim na področju stanovanjske in pa plačne politike.

Toliko z naše strani. Kot rečeno, komisija predlog zakona podpira. Hvala za vašo pozornost in uspešno delo.