Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci.

Tudi na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport smo veseli današnje razprave. Mislimo, da je pomembno, da z jasnimi sporočili in nenazadnje medsebojnim pogovorom znotraj slovenskega parlamenta, pa tudi s pomembnim naborom zunanjih deležnikov osvetlimo odločitve, ki jih je država že sprejela in jih je uveljavljala tudi v zadnjem obdobju v intenzivnem zakonodajnem procesu med državami članicami, Evropskim svetom in Evropskim parlamentom. Pri tem naj izpostavim, da je Državni zbor na Odboru za infrastrukturo 27. oktobra 2021, torej v času prejšnjega parlamenta in prejšnje vlade, soglasno potrdil stališče, ki ga je Slovenija uspešno v krogu podobno mislečih držav zastopala do te točke zakonodajnega procesa. Dva dni kasneje takšno stališče je sicer v nesklepčni sestavi verificiral tudi Odbor za zadeve Evropske unije. Pomembno je, da tukaj ostaja premočrtnost, pomembno je, da se ne vračamo v stare debate ali se nam podnebne spremembe dogajajo ali ne, da torej ne zanikamo realnosti in vsega tistega, kar podnebne spremembe prinašajo s seboj. Pomembno pa je, da za razliko od vzdrževanja statusa quo, ki žal to področje zaznamuje zadnja desetletja, kljub jasnim opozorilom znanosti, kljub jasnim zavezam politike, vendarle ugotavljamo, da je bilo doslej storjeno odločno premalo, da bi bil zeleni prehod učinkovit. Pri tem je ob pridevniku »zeleni« zelo pomembna beseda prehod. Govori namreč o prehodu iz stanja danes v želeno stanje jutri in o uspešnosti politike lahko govorimo le tedaj kadar lahko država z aktivno pomočjo ranljivim skupinam, industrijam, skupnosti poskrbi za to, da so spremembe neboleče in da se ima znotraj teh sprememb vsakdo možnost priključiti potrebnemu prilagajanju.

Kot Ministrstvo za gospodarstvo smo posebej zainteresirani za to, da ima v tej debati svoje mesto in vlogo slovenska industrija. Predlagatelji pravilno ugotavljajo, slovenska avtomobilska industrija je ena od naših strateških panog. Nanjo je vezana polovica dodane vrednosti te panoge, praviloma dosega nadpovprečno dodano vrednost, ta je višja, kot piše v gradivu, prav tako petino slovenskega izvoza. Ni evropskega vozila, v katerem danes ne bi bili vgrajeni slovenski materiali, sestavni deli ali komponente. Pomembno je, da te komponente, sestavni deli, pogonski sklopi, materiali niso le nekaj, kar proizvajamo v Sloveniji. V veliki meri, glede na to, da ima Slovenija več tir ena dobaviteljev, skratka dobaviteljev na zgornjem delu dobaviteljske verige, da so to tudi razvojniki, ki z roko z roki z avtomobilskimi proizvajalci sodelujejo od prvega trenutka razvoja novih, nadgrajenih izdelkov. V tem pogledu je Vlada Republike Slovenije v polni meri podprla iniciativo in misijo GREMO – Green Mobility zato, ker verjamemo, da je signal naše industrije, da se ambiciozno in pogumno prilagodi novim nastajajočim pogojem, edina prava pot za uspešno prilagoditev. Pri tem ni na mestu omahovanje pred tem prehodom. Kot je povedal državni sekretar Vajgl, se bo uredba periodično revidirala, pregledovala, sproti se bo lahko ocenjevalo tako učinkovitost njenega doseganja novi tehnološki pojavi, novi trendi in temu ustrezno prilagajale odločitve. Slabo pa bi bilo sedaj pošiljati znak, da se ni potrebno prilagajati, da nič ni potrebno spremeniti, nasprotno. Mi moramo svoja prizadevanja okrepiti tudi, zaradi tega, ker od tedaj, ko je bilo sprejeto stališče Republike Slovenije v tem Državnem zboru do danes smo videli samo še jasneje, kam nas pripeljejo velike odvisnosti in v kako ranljiv položaj se na ta način spravlja Evropska unija. Pri tem ne govorimo samo o odvisnosti od ruskega zemeljskega plina, govorimo tudi o tem, da smo v kontekstu drugih fosilnih goriv, nafte, skoraj v celoti odvisni od uvoza od zunaj.

Evropska unija ravno v teh dneh, konkretno včeraj, predstavlja ambiciozen paket zakonodaje, ki sledi tako zelenemu dogovoru kot ambicioznemu sporočilu Evropske komisije o industrijskem načrtu za zeleni dogovor za brezogljično dobo. Včeraj je evropska komisija predstavila tudi industrijski načrt, Akt o kritičnih surovinah, posebno sporočilo o pomenu notranjega trga ob njegovi 30. obletnici in nadaljnjem odpravljanju ovir na notranjem trgu, dizajn energetskega trga. Vse to predstavlja v tem hipu eno ambiciozno osnovo, s katero želi Evropska unija zagotoviti svoj industrijski inovacijski primat, ravno tako, da želi skozi te spremembe postati prvo brezogljično gospodarstvo na svetu. Res je, Evropa ni ves svet, tudi maksimalni napori Evrope niso dovolj za to, da ustavimo podnebne spremembe. Evropa pa je bila vedno v najboljši kondiciji takrat, ko se je zavedala, da mora voditi z zgledom. Hkrati pa nas voditeljstvo na tem področju postavlja v boljši položaj trendseterjev globalnih voditeljev takrat, ko bodo tudi drugi, upajmo, da čim prej spoznali, da se je potrebno prilagoditi in ustaviti podnebne spremembe, omiliti podnebne spremembe kot največjo grožnjo človeštvu v zgodovini. Vlada Republike Slovenije in naše ministrstvo, zato aktivno in z upanjem gleda na to, da se je slovenska avtomobilska industrija dobro organizirala skozi uspešno strateško razvojno inovacijsko partnerstvo in gospodarsko interesno Združenje Avtomotiv Cluster Slovenija, da je to združenje predstavilo ambiciozen načrt svojega preoblikovanja in prestrukturiranja zbranega okoli treh ključnih stebrov. Razvoj električnih pogonov, danes že ta industrija proizvaja električne pogone na večih industrijskih lokacijah, ki so v veliki meri plod našega domačega znanja in razvoja. Drugi steber so lahke konstrukcije in materiali, kjer prav tako tudi skozi druga strateško razvojno inovacijska partnerstva, kot so novi materiali, razvijamo boljše materiale, ki jih bo mogoče proizvajati z nižjim ogljičnim odtisom in večjo energetsko učinkovitostjo in končno seveda tudi zadnji sklop baterije, kjer imamo prav tako domače proizvajalce in kjer bomo prav tako iskali premišljeno niše, v katerih lahko v prihodnje gospodarsko zmagujemo. Da, gotovo spremembe predstavljajo velikansko tveganje, zato moramo biti pozorni na to, da poskrbimo za vse v tej družbi. Da pomagamo industrijam, ki jim bo ogrozil propad zaradi neminovnih sprememb, da se preoblikujejo, prestrukturirajo. Morda bodo pri tem tudi industrije, ki so danes aktivne v avtomobilski industriji, jutri pa bodo morda delale krilca za vetrnice, baterije za domačo in industrijsko rabo in druge proizvode, ki jih bo Evropa potrebovala za to, da zmanjša svoje odvisnosti in zgradi svojo energetsko in industrijsko suverenost. Pri tem seveda Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport kot tisto, ki je pristojno za varovanje pravic in položaja potrošnikov seveda zanima položaj ljudi. Soglašam z oceno državnega sekretarja Uroša Vajgla, da bo hitrejši razvoj boljši fokus vseh razpoložljivih virov v razvoj novih tehnologij, tudi na področju električne avtonomne mobilnosti in drugih velikih avtomobilskih megatrendov pripeljal do tega, da bodo te tehnologije hitrejše, cenovno dostopne, seveda pa bo tudi svoje naredila tukaj ekonomija obsega. Danes se za električna vozila odločajo inovatorji, /nerazumljivo/ doktorji, ne pa še ta glavnina, ki jo v literaturi imenujemo late majority. Ko bo prišlo do večjega obsega bodo seveda poskrbele tudi cene. Tisti, ki pa spremljate avtomobilski trg, še posebej najave novih izdelkov, pa vidite, da vsi poglavitni evropski proizvajalci hitro zmanjšujejo morda neko zgodovinsko zamudo preteklega časa, uvajajo nove in nove električne izdelke v vseh cenovnih segmentih vozil. Naša naloga je, da te spremembe razumemo, da te spremembe spodbudimo in poskrbimo, da bodo predstavljale pot za krepitev in ne šibitev slovenskega gospodarstva in slovenskih industrij. In pri tem je naša Vlada zelo odločna in ambiciozna.