Govor

Katarina Štrukelj

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Jaz bom pa predstavila to integracijo tujcev s strani prakse. To področje integracije državljanov tretjih držav je bilo približno leto nazaj s strani Ministrstva za notranje zadeve preneseno na naš urad. Izvaja se tečaj ZIP, gre za začetno integracijo priseljencev. To je tečaj slovenskega jezika skupaj s spoznavanjem slovenske kulture, zgodovine, gre za 180 urni tečaj, v katerega so pač vključeni državljani tretjih držav. Tečaj se izvaja po številnih krajih po Sloveniji, če jih samo malo naštejem; Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Koper. Seveda vsak tak sklop ima potem še podsklop, recimo v Ljubljani še potem Domžale, Grosuplje, Vrhnika, Kamnik. Teh tečajev je res veliko.

V lanskem letu je bilo, je potekalo 220 skupin. Če malo statističnih podatkov povem. V letu 2021 je bil v, bom rekla, ta tečaj vključenih tisoč 545 oseb, 657 pa jih je uspešno opravilo izpit. V letu 2022 je bilo vključenih 2 tisoč 853, kar pomeni, da se je močno povečal interes za tečaj slovenskega jezika oziroma potem tudi ta nadaljnji, bom rekla, orientacijski tečaj, ker to je v bistvu združeno zdaj v en tečaj in že v tem, prvih 2 mesecih oziroma 3 je vključenih tisoč 600 oseb. Seveda se je povečalo, veste, da je bila pač vojna v Ukrajini, da smo dobili, bom rekla, nove, novo kategorijo tujcev in tudi na ta račun so se, pač, so se številke povečale, ker so tudi ti državljani vključeni v ta tečaj. Nedvomno je na strani tujcev velik interes, kar pomeni, da v bistvu razumejo tečaj, vedo vsi, kako pomemben je tečaj slovenskega jezika in da je to v bistvu prvi pogoj za uspešno integracijo v slovensko družbo.

Zdaj, tudi ta trenutek, mi se moramo zelo prilagoditi, bom rekla, tudi z razpisi, ker urad pripravlja razpise za te tečaje, tako da trenutno imamo, bom rekla, na terenu še 2 tisoč 400 oseb, ki čakajo na sam vstop v tečaj, tako da v bistvu 1 rešitev smo že videli, tako da smo v bistvu tem izvajalcem smo pogodbe podaljšali z aneksi, kolikor je to mogoče, v teh dneh pa pripravljamo novo rešitev, nov razpis, ki bo pa v bistvu tudi tehnično rešil in bomo pač vpeljali še »online« tečaje, okrepili bomo tečaje v večernih urah, ker veste, da pač delavci delajo in zdaj na terenu se nam pojavlja to, da v bistvu v dopoldanskem času so še nekateri tečaji prazni, seveda, oziroma so še prosta mesta, v popoldanskem pa ne in tudi tretjo obliko, bom rekla hibridno obliko, del tečaja »online« in del, bom rekla, v živo.

Tako da bomo v bistvu, do konca leta moramo zagotoviti, da ne bo več niti ene čakalne vrste niti v enem kraju. Hkrati, vzporedno bomo potem pripravili še nov razpis, ki bo pa seveda potem odziv na integracijsko strategijo, ki jo bomo pač skupaj pripravili z Ministrstvom za notranje zadeve, kjer pa preučujemo druge modele. En tak je tudi nemški model, pa pripravlj…, malo gledamo še, se spogledujemo še z drugimi modeli, kjer seveda pa tujina pozna drugačne modele, ciljno usmerjene, povezane seveda s potrebami na trgu dela.

Kar se tiče, bom rekla, samih izpitov, trenutno je ,izpite izvaja Filozofska fakulteta oziroma Center za slovenščino, ki ima seveda podizvajalce. Tukaj na tem področju so še izzivi, zato ker so povedali, da lahko največ 6 tisoč izpitov, bom rekla, spravijo pod streho v enem letu. Projekcija je, da ne bi bilo takih oseb, ob pogoju, ki bo, če bo sprejet, 9 tisoč, tako da v bistvu tudi sam urad predlaga razširitev, bom rekla, mreže izvajalcev, da bo, da bodo res za vse zagotovljeni izpiti.

Seveda pa sama integracija ni samo tečaj slovenskega jezika, zato na uradu pripravljamo ravno v teh dneh nove razpise, kjer bomo črpali sredstva iz AMI sklada, za to je namenjeno skoraj 14 milijonov, tukaj pa so seveda tečaji vezani na orientacijske tečaje, info točke, medkulturni center, potem pa programi ozaveščanja in pa seveda sodelovanja z lokalno skupnostjo. Zdi se nam, da je zdaj pa res čas, da spustimo tudi te integracijske ukrepe na lokalni nivo. Imamo tudi, na uradu bo začel delovati svet za vključevanje tujcev, kjer bodo tudi predstavniki lokalne skupnosti, da bomo skupaj razvili določene integracijske ukrepe.

Zakaj že do zdaj nismo? Zaradi tega, ker v bistvu nismo imeli niti sredstev zadosti, ker v bistvu Ami sklad se je zaključil lansko leto in sredstva potem preden je bil cel proces potrjevanja teh sredstev, tako da v bistvu šele zdaj lahko pripravljamo programe in jih damo ven javne razpise.

Hvala lepa.