Predsednik, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Evropska komisija je decembra lani predstavila predlog te uredbe v zvezi s priznavanjem starševstva. Predlog se osredotoča predvsem na korist in pravice otrok. Zagotovil bo pravno jasno za vse družine, ki se znajdejo v čezmejnem položaju znotraj EU, bodisi zaradi premika iz ene države članice v drugo ali pa pravzaprav z namenom stalnega bivanja ali pa samega potovanja, bodisi zato, ker ima v drugi članici družinske člane ali pa premoženje. Vseh otrok v čezmejnih družinah, ki jih zadeva predlog, je po ocenah študij Evropske komisije okrog 2 milijona. In na podlagi teh novih pravil bi vsi otroci in družine uživali pravice, ki izhajajo iz starševstva v skladu z nacionalno zakonodajo v vseh državah članicah, potem ko se njihovo starševstvo ugotovi v eni od držav članic. Tako bo družina, ki se preseli iz ene države članice v drugo tudi tam imela status družine.

Namen predloga je torej zaščititi temeljne pravice otroka, zagotoviti pravno varnost za družine in zmanjšati pravne stroške in breme za družine ter upravne in pravosodne sisteme držav članic. Na EU ravni zaenkrat ne obstaja noben inštrument, ki bi urejal priznavanje starševstva v Evropski uniji v čezmejnih situacijah. Trenutno imajo države članice seveda različne nacionalne ureditve v pristojnosti pravu, ki se uporablja in priznava na področju starševstva, ki je že ustanovljeno v tujini, kar lahko povzroča dejanske in pravne ovire za družine v čezmejnem položaju. Otroci so v takih primerih seveda izpostavljeni tveganju, ker ne bi imeli zagotovljenega dostopa do pravic od dedovanja, preživnine, odločitve o šolanju, izobraževanju, soglasij za zdravniške posege in tako dalje. Družine so lahko posledično prisiljene sprožiti upravne ali celo sodne postopke, da bi bilo priznano starševstvo, ti pa so seveda dolgotrajni, zamudni, pa tudi seveda povzročajo finančne posledice.

Predlog, to je zelo pomembno, ne spreminja in ne posega v nacionalno materijo družinskega prava, ki seveda še naprej ostaja v pristojnosti držav članic. Pravila o opredelitvi družine, pravila ugotavljanja starševstva v domačih primerih ostanejo v pristojnosti držav članic.

Republika Slovenija je močno naklonjena ciljem, ki jih prinaša predlog uredbe in meni, da gre za zelo pomemben instrument, ki bo okrepil varstvo temeljnih in drugih pravic otroka v čezmejnih primerih in to je v evropskem pravnem prostoru bila pomembna pravna praznina. Pozdravljamo, da predlog poenostavljen ureja priznavanje starševstva le, kadar gre za starševstvo s čezmejnim elementom in torej ne spreminja in ne posega v nacionalne zakonodaje, ki se tiče družinskega prava. Strinjamo se tudi in podpiramo predlog, v izogib zlorabam, predlog od držav članic zahteva, da priznajo starševstvo le, če je bilo ugotovljeno v državi članici in ne ko je bilo ugotovljeno v tretjih državah.

Republika Slovenija pozdravlja predlagano poenotenje dokazil pri dokazovanju starševstva v civilnih postopkih v meddržavnem z meddržavnim elementom in uredbo neobveznega evropskega potrdila o starševstvu.

V nadaljevanju pogajanj si bomo vsekakor prizadevali, da se skrbno prouči smiselnost ločevanja javnih listin z zavezujočim pravnim učinkom in javnih listin brez zavezujočega pravnega učinka.

Republika Slovenija bo tudi izpostavila vprašanje priznavanja nepopolnih posvojitev ter nadomestnega materinstva. Kar se tiče nepopolnih posvojitev velja opozoriti, da veljavna zakonodaja v Republiki Sloveniji inštituta nepopolne posvojitve od leta 1977 ne pozna več in ureja izključno popolno posvojitev, s katero nastane med posvojiteljem in otrokom enaka razmerja kakor med starši in njegovimi otroki. Pravne posledice nepopolne posvojitve niso enake kot pravne posledice popolne posvojitve, odvisno od pravne ureditve, po kateri je bil otrok nepopolno posvojen.

Glede nadomestnega materinstva je potrebno poudariti, da v Republiki Sloveniji ni dovoljeno. Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo določa, da do oploditve z biomedicinsko pomočjo ni upravičena ženska, ki namerava otroka po rojstvu odplačno ali neodplačno prepustiti tretji osebi, kar po definiciji razumemo kot nadomestno materinstvo. Glede na to, da tovrstni postopki v Republiki Sloveniji niso dovoljeni, tudi ni urejen način ugotavljanja starševstva.

Republika Slovenija si bo prizadevala, da se bo skozi celotno besedilo predloga zasledoval tudi njegov cilj in postavila pravila, ki bodo učinkovita za čim lažje uporabo v praksi.

Hvala.