Hvala lepa za besedo, predsedujoči.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Dovolite, da nadaljujem s predstavitvijo izhodišč za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo potekalo 21. marca v Bruslju.

Svet za splošne zadeve bo v okviru priprav na redno marčno zasedanje Evropskega sveta izmenjal mnenje o osnutku sklepov in tako nadaljeval februarsko razpravo. Kot ste seznanjeni, se bodo voditelji in voditeljice držav oziroma vlad članic EU na zasedanju Evropskega sveta osredotočili na Ukrajino, konkurenčnost, enotni trg, gospodarstvo ter energetiko.

Kar sem predviden potek zasedanja Evropskega sveta in stališč Republike Slovenije do obravnavanih tem podrobneje predstavil že pri 1. točki dnevnega reda te seje, ki je bila zaprta za javnost, predlagam, da nadaljujem z ostalimi vsebinami, ki jih bo obravnaval Svet za splošne zadeve.

Glede odnosov med EU in Združenim kraljestvom bi poudaril, da gre za eno od pomembnejših točk tokratnega dnevnega reda Sveta za splošne zadeve. Po menjavi britanske vlade konec lanskega oktobra so se nadaljevala intenzivna interna pogajanja med evropsko komisijo in britansko stranjo, predvsem glede načina implementacije protokola o Irski in Severni Irski, ki je del izstopnega sporazuma, ki je sicer v veljavi že od 1. februarja 2020. Konec februarja 2023 je bil tudi na najvišji politični ravni dosežen načelen dogovor, tako imenovani Windsorski paket, ki obsega niz praktičnih rešitev, ki obravnavajo težave nastale v zadnjih dveh letih v zvezi z izvajanjem protokola. Konkretneje rešitve dogovora zadevajo mehanizem trgovine z blagom, urejanje področja zdravil, dodatna določila glede upravljanja protokola, režim za DDV in trošarine in rešitve za tarifne kvote za posamezne vrste jekla. Dogovor je z Evropsko unijo dober, saj zagotavlja obojestransko izvedbo sprejetega protokola. Poleg tega so zajete skupne rešitve, s čimer se izognemo enostranskemu delovanju katerekoli od strani. Dogovor omogoča tudi sodelovanje v kompleksnih geopolitičnih razmerah.

Zadovoljni smo, da je komisiji uspelo zaključiti ta predvsem politično zelo težavna pogajanja. Pomembno je, da sporazum omogoča polno izvajanje protokola na obeh straneh in da so zaščiteni tudi interesi Unije, zlasti kar se tiče ohranjanja celovitosti enotnega trga in mesta vseh držav članic na njem. Sporazum rešuje tudi preostala odprta vprašanja izvajanja izstopnega sporazuma, zlasti glede pravic državljanov in sodelovanja na posebnih področjih sporazuma o trgovini in sodelovanju. Za Slovenijo sta tu ključni vprašanji pristopa Združenega kraljestva k programom skupnosti, kot sta na primer program Obzorje in Erasmus, ter sodelovanje v globalnih kriznih razmerah. Slovenija tako predlagane rešitve tako imenovanega windsorskega paketa podpira kot tudi sprejem obeh predlaganih sklepov sveta.

Člani sveta za splošne zadeve bodo na kratko obravnavali dokument v zvezi z evropskim semestrom 2023, seznanili se bodo z zbirnim poročilom predsedstva o poteku razprave o evropskem semestru v različnih sestavah sveta ter s posodobljenim časovnim načrtom za njegovo obravnavo. Svet bo dodatno formalno posredoval evropskemu svetu v potrditev priporočila ekonomski politiki Evroobmočja za leto 2023. Slovenija pozdravlja predložitev zbirnega poročila in prenovljene časovnice evropskega semestra. Strinjamo se tudi z glavnimi priporočili za ekonomsko politiko evroobmočja, saj podaja realno sliko gospodarskega stanja, na katerega vplivajo vojna v Ukrajini, energetska kriza in visoka inflacija.

Svet za splošne zadeve bo v okviru letnega dialoga o vladavini prava opravil 6. razpravo o stanju v petih državah članicah. Slovaška in Finska bosta zaključili prvi krog obravnave stanja vladavine prava po državah članicah, z Belgijo, Bolgarijo in Češko pa se začenja drugi krog specifične razprave. Slovenija ta proces podpira, saj omogoča odprto, vključujočo in konstruktivno izmenjavo mnenj, zlasti pa dobrih praks in izkušenj med državami članicami na področju krepitve vladavine prava v EU. Prav spoštovanje temeljnih vrednot in načel Unije je bistveno za delovanje EU kot celote, za zaupanje državljanov in državljank v javne institucije ter je pogoj za medsebojno zaupanje.

Spoštovani, s tem zaključujem predstavitev izhodišč za udeležbo delegacije Republike Slovenije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve 21. marca v Bruslju in se vam zahvaljujem za pozornost.

Hvala.