Spoštovani predsednici, spoštovani članice in člani odbora, ostali vabljeni, hvala za besedo.

Torej Ministrstvo za naravne vire in prostor nastopa v tej zadevi v vlogi posredniškega organa pri velikem kohezijskem projektu odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Na osnovi pravnomočnih in veljavnih gradbenih dovoljenj iz leta 2014 in sklepa Agencije Republike Slovenije za okolje v predhodnem postopku iz leta 2016, da presoja vplivov na okolje ni potrebna, je investitor pripravil investicijski projekt za črpanje sredstev iz naslova kohezijske politike 2014 do 2020.

Ocenjena vrednost projekta z vključenim DDV znaša 135 milijonov evrov oziroma 111 milijonov evrov brez davka na dodano vrednost, upravičeni stroški znašajo 107 milijonov evrov, od tega bo kohezijski sklad prispeval 68 milijonov evrov, državni proračun 12, občine skupaj 30, od tega Mestna občina Ljubljana 26 milijonov evrov, občina Medvode 3,1 milijona evrov in občina Vodice 1,3 milijone evrov.

Investicijo sestavljajo trije deli, v prvem delu gre za izgradnjo sekundarne kanalizacije v občini Medvode v dolžini 22 kilometrov, izgradnja kanalizacije v občini Vodice v dolžini 9 kilometrov ter izgradnja zbiralnika C0 v Mestni občini Ljubljana 9 kilometrov ter izgradnja zbiralnika C0 v Mestni občini Ljubljana v dolžini 12 kilometrov. V drugem delu gre za nadgradnjo obstoječe Centralno čistilne naprave Ljubljana iz 360 tisoč populacijskih ekvivalentov na 550 tisoč populacijskih ekvivalentov z izgradnjo terciarnega čiščenja in v tretjem delu gre za izgradnjo sekundarne kanalizacije na 39 območjih v Mestni občini Ljubljana v dolžini 88 kilometrov. Projekt se izvaja. Sklep o potrditvi projekta s strani Evropske komisije je bil izdan dne 14. 8. 2017, Ministrstvo za okolje in prostor pa je dne 23. 11. 2017 tudi izdalo Sklep o sofinanciranju projekta. Pogodbe upravičencev z izvajalci gradnje in storitev za vse tri dele projekta so podpisane. Kontrola postopkov javnega naročanja je bila izvedena in Pogodbo o sofinanciranju za vse dele projekta so prav tako podpisane. Občine redno posredujejo zahteve za izplačilo za gradnjo. Zahtevki so bili pregledani, potrjeni in plačani oziroma nekateri so še v pregledu. Nepravilnosti pri pregledu zahtevkov za izplačilo niso bile ugotovljene in na tem mestu bi tudi želel opozoriti, da naše ministrstvo vse zahtevke preverja v skladu z nacionalno in EU zakonodajo ter v skladu z navodili organa upravljanja. V primeru, da bi bile ugotovljene nepravilnosti se izrečejo ustrezne finančne korekcije.

Gledano z vidika pravnih postopkov in zahtevanih revizij. Ministrstvo za okolje in prostor je v okviru hierarhičnega nadzora na podlagi izrednih pravnih sredstev - naj opomnim, šlo je za 2 izredni pravni sredstvi, torej odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici in ničnost - po Zakonu o upravnem postopku zahteval od Upravne enote Ljubljana odločbe izdane v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj v zvezi z gradnjo javnega povezovalnega kanala C0 na območju vodonosnika Ljubljanskega polja skupaj z vsemi dokumenti, ki se tičejo teh zadev. Prav tako je takratno Ministrstvo za okolje in prostor v okviru navedenega nadzora na podlagi relevantnih členov Zakona o upravnem postopku presojalo tudi sklepe Agencije Republike za okolje v zvezi z navedenim posegom. Po pregledu izdanih konkretnih upravnih aktov je Ministrstvo za okolje in prostor ugotovilo, da noben od razlogov za odpravo ali razveljavitev ali izrek ničnosti ni bil podan.

Postopke v zvezi z gradnjo spremlja tudi gradbena inšpekcija, ki seveda spada v okvir našega resorja. Predmet inšpekcijskega nadzora gradbenega inšpektorja je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem gradbene zakonodaje. V primeru ugotovljenih nepravilnosti, ki se nanašajo na gradnjo gradbeni inšpektorji odredijo inšpekcijski ukrep v zvezi s prijavo začetka gradnje z vgrajevanjem gradbenih proizvodov ter v zvezi z nedovoljenimi objekti z manjšimi rekonstrukcijami in neskladno uporabo objektov. Glede gradnje kanala C0 med na tem odseku, torej med Brodom in Ježico, je gradbena inšpekcija v inšpekcijskih postopkih, ki jih je uvedla po uradni dolžnosti, preverjala številne sume kršitev gradbene zakonodaje, med njimi tudi nadzor nad vgrajevanjem gradbenih proizvodov in nadzor nad zakonitostjo gradnje, a v zvezi z gradnjo niso bile ugotovljene kršitve gradbene zakonodaje. Zadnji terenski ogled inšpektorjev je potekal prejšnji teden. Glede naknadno sprejete odločitve Agencije Republike Slovenije za okolje iz leta 2020 bi želeli poudariti, da se po reorganizaciji Vlade postopek vodi v okviru MOPE, to je v okviru Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, predvsem pa se v tem delu čaka na odločitev Upravnega sodišča v predmetnem upravnem oziroma sodnem sporu.

Za dodatna pojasnila v okviru pristojnosti Ministrstva za naravne vire in prostor smo vam na voljo s kolegi v okviru resorja oziroma v okviru pristojnega inšpektorata.