Ja, hvala lepa gospod sopredsedujoči in sopredsedujoča. Poslanke, poslanci, gospa ministrica.

Mislim, da je ta predlog uredbe sicer zdaj že v tej fazi, da verjetno ne bo dočakal svojega konca tako kot je bil zamišljen. Sicer pa je bilo to verjetno res precej nedomišljeno poseganje v spremembe, ki bi lahko imelo različne posledice, zdaj za nekatere večje, za druge seveda manjše. In zato so zelo nevarni taki posplošeni, če rečemo, evropski akti, ki imajo učinke ali pa brez učinkov lahko zelo različne potem posledice. Zdaj pri nas je potrebno povedati, da lahko rečemo, da že danes uporabimo bistveno manj sredstev kot nam primerljive države. Zato imamo tudi eno najbolj kakovostnih ocen ali pa oziroma, če rečemo, tudi statistike, kar se kakovosti pridelane hrane tiče, rastlinskega izvora, tudi živalskega, da je tudi naše okolje nadpovprečno, če lahko rečemo, ohranjeno čisto. In tako čistega okolja in pa tudi kakovosti hrane v zadnjih 30 letih nismo imeli, ne, in to je seveda vse posledica delovanja v prvi vrsti seveda kmetov pa tudi politika, ki že zdaj stiska zakonodajno kmete v veliki meri, saj je kmetijstvo eno najbolj reguliranih gospodarskih dejavnosti danes v Sloveniji in tudi širše. Zdaj kaj pa je slabo? Slabo je to, da imamo vse to sicer v redu, najbolj pa šepamo ravno na konkurenčnosti pa na pridelavi in na samooskrbi. In zdaj tudi cilji, če sledimo predlog uredbe oziroma cilje te uredbe in jih preslikamo v naše okolje, potem bi bili ti zdaj učinki prav gotovo povsem kontra produktivni. Ker vemo, da če pogledam kolega tu na levi ali še malo naprej, mi praktično ne bi imeli več nobenega vinograda na Krasu, nobenega oljčnika ne bi imeli več ali manj, nobene resne kolikor toliko intenzivne kmetije, ki danes dela statistiko kar se kmetijstva tiče in glede samooskrbe. Skratka, to kmetijstvo, predvsem pa krajina naša bi izgledala povsem drugače, vasi in še karkoli drugega bi enostavno imelo to neslutene posledice. Zato se strinjam, da je potrebno vse napore seveda usmeriti v to, da takšni zakonodajni akti, če tako rečemo, ne bodo sprejeti, ker enostavno za slovenski prostor, kot pravim, bi to imelo povsem nasprotne učinke. Mi gledamo že danes stanje v okolju ali gledamo potem tudi podzemne vode, površinske vode. Vidimo, da več ali manj fitofarmacevtska sredstva več niso problem. Če danes natančno gledate analize, boste videli, da se ukvarjamo s povsem drugimi polutanti tudi v našem okolju, pa vendar vsi zagovarjamo manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Ko pa potem pridemo mi na praktični nivo, pa je kljub vsemu potrebno vedeti, da kmet si zelo dobro izračuna, kaj lahko naredi in kaj ne more. In zato moramo preprečiti seveda, da bi politika pripravila kmeta do tega, da bo moral svojo dejavnost opustiti.

Hvala.