Hvala lepa.

Se lahko samo strinjam z vsem, kar je bilo do zdaj povedano. Kot seveda je bilo že večkrat povedano, si vsi želimo zdravo hrano, čim manjšo uporabo kemikalij in seveda ohranjanje okolja. Po drugi strani se pa seveda zavedamo, da vse to in kar je potrebno in čemur sledimo, torej zmanjšanje uporabe pesticidov, je potrebno uvajati postopoma, da ne bomo na koncu jedli hrane, ki je bolj onesnažena kot bi jo samo pridelali, zato ker bi pač kmetijstvo v Sloveniji propadalo. Ker to je pravzaprav lahko na nek način tudi izvoz naših problemov drugam in potem uvoz nazaj tega, kar si pa prav zagotovo ne želimo. Torej pri nas vsekakor bi radi opozorili, da je potrebno pripraviti, in verjetno tudi Evropska unija, preden sprejme take ukrepe, pripraviti načrt, kako priti do takega zmanjšanja, ker je nedvomno potrebno v različnih segmentih kmetijstva in, kot je bilo že prej povedano, tudi z razvojem tehnologij, sort, z okrepitvijo recimo varstva rastlin. Ker potrebno se je zavedati, da seveda z uvajanjem biološkega kmetovanja in zmanjšano rabo pesticidov se seveda lahko povzročitelji bolezni hitreje in bolje razširjajo in na to se je treba pripraviti, se pravi tako rekoč na vseh segmentih. In uvajanje novih tehnologij še posebej pri vinogradništvu in sadjarstvu, ne teče zelo hitro, ker nimamo opravka z enoletnimi rastlinami, kjer lahko eksperimentiramo v sorazmerno kratkih časovnih obdobjih, ampak so to večletni cikli.

Tako da se lahko pravzaprav samo strinjam z vsem povedanim in to vsekakor podpiramo, čeprav seveda naš inštitut poleg varstva rastlin izvaja druge naloge in skrbi nekako za biodiverziteto, za vodo. Seveda, to je za nas zelo pomembno. Zavedamo se tudi, da bo, čeprav je Slovenija zelo vodnata, tudi uporaba in reciklaža vode zelo pomembna v prihodnosti, ampak kot rečeno, na to se je pa treba pripraviti z ustreznimi novimi in obstoječimi tehnologijami.

Tako da v kratkem.