Govor

Roman Žveglič

Hvala za besedo, spoštovani predsednik, spoštovana predsednica, cenjeni poslanke, poslanci!

V uvodu je bilo že seveda marsikaj in veliko povedanega. Tudi predsednik vidim, da je spremljal vse te aktivnosti, posvete, kakor tudi ministrica.

Najprej naj v uvodu povem, da če smo se kdaj kje v Sloveniji poenotili okoli nekega perečega problema, vse nevladne kmetijske organizacije, skupaj tudi z Ministrstvom za kmetijstvo, upravo in tudi nenazadnje s sklepom Vlade, ki je bil sprejet, kakršen je bil, mislim, da je izredno pozitiven, je bila ta uredba, predlagana uredba o trajnostni rabi pesticidov. Poudaril bi predvsem to, kar je še enkrat, kar sta že tudi predhodnika povedala, da predlog ne upošteva specifičnosti držav članic in zato kot tak ne more biti pavšalen za vse.

Zdajle smo imeli kontakt s predstavniki kmetov iz države Estonija, ki je v glavnem na travinju in so rekli, da njih ta stvar čisto nič se ne tika in nimamo, nimamo trajnih nasadov, nimamo njiv, v glavnem imamo travinje, vodovarstvenih območij izredno malo, nature izredno malo in to to za njih kot take ni problem. Seveda za državo Slovenijo pa to je problem. Ne bom našteval te statistične podatke, ki so prej bili, ampak bom poudaril to kar smo že v preteklosti naredili, se pravi, Kmetijsko gozdarska zbornica skupaj z ostalimi nevladnimi organizacijami, Zadružno zvezo, Sindikatov kmetov, Zveze slovenske podeželske mladine, z ostalimi, še tudi podeželskim ženskam smo, ko smo to dobili, naredili eno tako informacijo, eno grobo oceno katere vidim zdaj izsledke, da bodo verjetno iste ali pa podobne, še mogoče malo hujši, ki jih bo pripravljal Kmetijski inštitut, obvestili vse evropske poslance in se sestali z evropskimi poslanci iz vseh, skupaj z ministrico, iz vseh političnih skupin v Evropskem parlamentu in tudi že nekje pripravili tudi naše kmete, da smo jih tudi obveščali kaj to pomeni. Iz tega terena moram povedati naslednje… Če bo potem prišel predstavnik Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, bo lahko bolj povedal, da v Sloveniji kmetujemo in da imamo ta velik procent, 25 % mislim da, vodovarstvenega območja, in da se nam kljub kmetovanju, se pravi, stroke kmetijstva na teh območjih stanje voda izboljšuje in to zdaj se moramo tega vsi zavedati in to gre v zahvalo kmetijski stroki, ki je znala implementirati to znanje do kmetov in tudi potem kmetom, firmam, vsem tistim, ki tam delajo, da se nam to stanje izboljšuje. Po drugi strani raziskave kažejo tudi, da na teh območjih se nam izboljšuje tudi humus v zemlji, kar je seveda še toliko bolj pomembno.

Da ne bom predolg, bom rekel naslednje. Vsak se zgrozi, pesticidi, pa je gor strup, pa tako naprej, ampak glejte, pesticidi ali pa fitofarmacevtska sredstva so v bistvu zdravila za plode, zdravila za rastline. Tako kot gremo mi k zdravniku in nam predpiše določena zdravila, nenazadnje lahko tudi uspavalne tablete, ampak če jih bomo požrli celo pest, se verjetno ne bomo več zbudili in zato slovenski kmetje delamo skrbno s fitofarmacevtskim sredstvom. To kažejo vse analize, ostanki fitofarmacevtskih sredstev kakor tudi analize v vodah. Nenazadnje pa tako, ne, veste, a te stvari seveda niso poceni, ne. In resno kmetijstvo tudi same ekonomike, ne, niti ti ne dovoljuje pretirane uporabe, ker potem ti zmanjša ekonomiko. Pač uporabljaš toliko, kolikor moraš, da boš imel zdrave plode, da boš imel dobre pridelke in, se pravi, da boš tudi lahko ekonomsko preživel na svoji kmetiji.

Hvala lepa.