Spoštovana predsednica dr. Čadonič Špelič, spoštovani predsednik dr. gospod Breznik, spoštovani spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani udeleženci, lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Samo da na kratko spomnim, mi smo o tej uredbi že v tej uredbi že razpravljali na obeh odborih torej skupno in smo zavzeli tudi določena stališča, ki jih je potem tudi ministrstvo naprej zastopalo na Evropski komisiji. Da bomo samo povzeli, torej Evropska komisija je v mesecu juniju lani objavila nov zakonodajni predlog o zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Glavni predlagani ukrepi v uredbi, ki so obenem predstavljajo tudi največji izziv za Slovenijo, so pa prepoved rabe vseh fitofarmacevtskih sredstev na občutljivih območjih kot so mestne zelene površine, vključno z javnimi parki, vrtovi, igrišči ter zavarovana območja Natura 2000, vsa ta ekološko občutljiva območja, kamor spadajo predvsem nacionalno zavarovana območja kot so krajinski parki in pa tudi območja, zavarovana po vodni direktivi. Potem drugi izziv je pravno zavezujoč cilj, da moramo na ravni EU za 50 % zmanjšati uporabo in tveganja kemičnih sredstev ter uporabo bolj nevarnih sredstev do leta 2030. Upoštevajoč predlagano metodologijo, s katero se Slovenija nikakor ne strinja, bi morala Slovenija dejansko zmanjšati uporabo tveganja kemičnih fitofarmacevtskih sredstev za 59 % ter uporabo bolj nevarnih fitofarmacevtskih sredstev za 52 %. In pa tretji izziv, ki je bil postavljen v tej uredbi, je pa zahteva za vzpostavitev elektronskega registra uporabe ukrepov integriranega varstva rastlin pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev, kar pa predstavlja obsežno upravno breme tako za uporabnike, torej tako za pridelovalce kot tudi za pristojne organe.

Slovenija, kot veste, se Slovenija načeloma strinja z zmanjšanjem rabe fitofarmacevtskih sredstev, kar smo v preteklosti že večkrat izrazili na primer, ko je šlo za zaščito čebel, potem pri zaščiti pitne vode in drugih področij. Tako Slovenija podpira dejansko predlog v delu zmanjšanja rabe fitofarmacevtskih sredstev, in sicer v tistem delu, kjer je to mogoče glede na trenutni razvoj razpoložljivih alternativnih metod varstva rastlin. Poleg tega je Slovenija do leta 2020 že zmanjšala aktivne snovi v fitofarmacevtskih sredstvih za četrtino glede na izhodišča obdobja med letom 2015-2017. Menimo, da bi države članice morale zmanjšati fitofarmacevtska sredstva, uporabo fitofarmacevtskih sredstev glede na njihov prispevek pri prodaji aktivnih snovi, zato Slovenija predlaga, tako kot sem že prej povedala, novo metodologijo izračuna, kjer naj bi vsaka država dejansko prispevala zmanjšanje glede na povprečje porabe v Evropske unije fitofarmacevtskih sredstev. Slovenija se nikakor ne more strinjati z Evropsko komisijo glede pristopa, ki je predlagan v uredbi, glede popolne prepovedi rabe vseh fitofarmacevtskih sredstev na območjih Natura 2000, na nacionalno zavarovanih območjih in na vodovarstvenih območjih, ki bi v primeru sprejetja dejansko pomenilo opuščanje kmetijske proizvodnje in posledično vplivalo na samooskrbo v Sloveniji, saj trenutno nimamo na razpolago alternativne rabe namesto fitofarmacevtskih sredstev, predlagana prepoved pa dejansko tudi prepoveduje uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena v ekološkem kmetijstvu, pomeni, da tudi ekološko kmetijstvo bi bilo zelo oteženo na teh območjih.

Slovenija na usklajevalnih pogajanjih med drugim vzpostavlja naše posebnosti v smislu tega, da imamo veliko zaščitenih območij, da imamo pestro biotsko raznovrstnost, da imamo specifike kmetijstva, pridelave, in sicer v tem delu, da imamo veliko majhnih kmetijskih gospodarstev, da je povprečna velikost kmetije 7 hektarov, da imamo velik delež kmetijskih gospodarstev, ki se nahajajo na območjih z omejenimi dejavniki in pa, da imamo malo kmetijsko intenzivnih območij v Sloveniji. Zaradi navedenega smo predstavnike Evropske komisije tudi povabili v Slovenijo in sicer, pride namestnica direktorice Digi Santi med 19. in 21. aprilom letos v Slovenijo, kjer naj se sama prepriča oziroma kjer bomo predstavnike Evropske komisije želeli izpostaviti posebnosti našega kmetijstva. Tukaj želimo predvsem vzpostaviti pozitivno vlogo kmetijstva na ekološko občutljivih območjih, ki sooblikujejo in vzdržujejo biotsko raznovrstnost na teh območjih. Poleg tega izvajamo v Sloveniji tudi oceno vpliva predlagane zakonodaje na kmetijstvo na posameznih območjih. Na ta način bomo dejansko pridobili kako so dejanski vplivi predlagane zakonodaje na kmetijsko proizvodnjo v Sloveniji in tukaj bi samo rada poudarila, da smo danes osnutek te ocene dobili in ta ocena nekako dejansko zajema tole, da je nekje na občutljivih območjih, ki bi bile prizadeta, 43 tisoč 468 kmetijskih gospodarstev, in da je tukaj Gerkov, ki zajemajo to območje, 181 tisoč 809 hektarov. Torej, imamo osnovne podatke, nimamo pa še vseh podatkov in ker poročilo tudi ni dokončno, jaz več o tem poročilu danes ne bi, ampak ko bo poročilo dokončno, bomo pa lahko tudi potem te podatke predstavili.

Zavedati pa se moramo, da je prihodnost kmetijstva samo trajnostna, kar pomeni da minimalno obremenjujemo okolje, predvsem da skrbimo za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Za doseganje takih ciljev pa bo potrebno obsežno vlaganje v raziskave in razvoj in na koncu prenos znanja do posameznega kmetijskega gospodarstva, za to je pa potreben verjetno čas. Tako kot je bilo že povedano, dejansko je prehrana in samooskrba za vsako državo strateškega pomena, zagotavljanje stabilne pridelave je pa izziv, je in bolj izziv za vse nas. In poleg tega, da v okviru strateškega načrta dejansko izvajamo cilje večje samooskrbe, je zelo pomembno, da podamo poudarek še na naslednjem in sicer, na strožjem varstvu kmetijskih zemljišč, kajti vemo, da imamo v Sloveniji samo 800 kvadratnih metrov orne površine na prebivalca, da vračamo zaraščene kmetijske površine nazaj v kmetijsko funkcijo, da izboljšamo produktivnost kmetijskih zemljišč in sicer tako, da izvajamo namakanje na teh zemljiščih, da opravljamo s tveganji v kmetijstvu, kot so na primer sistemi povračila škod po naravnih nesrečah, kot tudi sofinanciranje zavarovanja kmetijske proizvodnje, tako da dejansko v javno naročanje vključimo lokalno hrano, v šole, vrtce, bolnišnice in druge, ob povečanem deležu ekološke hrane, da spodbujamo interese kmetijskih proizvajalcev kot ostalih članov v verigi za bolj organiziran vstop v lokalno pridelanih proizvodov v verige preskrbe s hrano, da osveščamo potrošnike v najzgodnejših letih glede na pomen lokalno pridelane hrane in pa, da vlagamo predvsem v znanje in inovacije ter to prenašamo potem tudi na pridelovalce.

Poleg tega bi še samo mogoče dodala, da dejansko komisija naj bi v začetku meseca junija dala dopolnilno oceno. Ves čas na svetu potekajo nadaljnja pogajanja, in sicer o tistih členih, ki niso predmet ocene, tako da se mi intenzivno pogajamo. Naslednje pogajanje poteka konec marca, v septembru pa naj bi glede glasovanja v Evropski uniji to bilo dejansko v dveh odborih, tako da bomo videli po tem kako je naprej.

Izpostavljeno je bila tudi registracija, postopek registracije fitofarmacevtskih sredstev. Torej ta postopek registracije fitofarmacevtskih sredstev poteka v skladu z evropskimi predpisi. V Sloveniji dejansko se trudimo, da in stremimo k temu, da skrajšamo postopke registracije in prednostno obravnavo trudimo in stremimo k temu, da skrajšamo postopke registracije in prednostno obravnavamo vloge za biološka fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo aktivne snovi z majhnim tveganjem. Za tovrstne vloge tudi ne zaračunavamo pristojbin. Poleg tega je pa potrebno povedati, da glede na to kakšen trg je v Sloveniji, lahko torej vsakdo poda vlogo za registracijo, torej ni nujno, da so to firme, ki ta fitofarmacevtska sredstva distribuirajo, ampak lahko tudi druge organizacije v Sloveniji podajo te vloge in na podlagi tega se potem postopek registracije izpelje.

Toliko bi jaz za začetek, pa potem v nadaljevanju, če bo kaj vprašanj.