Najlepša hvala za besedo, gospa predsednica Odbora za kmetijstvo.

Spoštovane kolegice in kolegi, tudi jaz pričenjam s 7. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti, torej in tudi, da s pooblastili sodelujejo na tem odboru, tukaj imam kar nekaj pooblastil: kolegico Lucijo Tacer nadomešča kolegica Mateja Čalušić, ki jo lepo pozdravljam, magistra kolega mag. Janeza Žaklja nadomešča kolegica dr. Vida Čadonič Špelič, kolega Gašperja Ovnika nadomešča kolega Franc Props, kolegico Almo Intihar nadomešča kolega Robert Janev in pa kolega Zorana Mojškerc nadomešča kolega Tomaž Lisec. To so pooblastila, ki jih imam trenutno pri sebi, kolegic in kolegov.

Prehajamo torej na določitev dnevnega reda.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odborov. Ker k dnevnem redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik, je določen dnevni red seje kot je bil torej predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – POSLEDICE ZA SLOVENSKO SAMOOSKRBO S HRANO IN PREHRANSKO VARNOST V PRIMERU UVELJAVITVE PREDLOGA UREDBE O TRAJNOSTNI RABI FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli predlog stališča z dne 22. septembra 2022 in stališče Republike Slovenije do predloga uredbe z dne 7. oktobra 2022, poročilo Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k zaključkom posveta Zagotavljanje prehranske varnosti v luči predloga uredbe EU o trajnosti rabe pesticidov, ki je bila 8. marca 2023, na mizo pa ste prejeli tudi predloge sklepov - upam, da ste jih že dobili - Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Prosil bi vse, tudi sodelujoče, da te sklepe nekako tudi predebatirajo, da se do njih nekako, lahko, bi rekel, vzpostavijo neko mnenje, da na koncu, v kolikor je nek konsenz, mogoče kakšen sklep tudi preoblikujemo ali kakorkoli.

Na sejo torej smo vabili ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gospo Ireno Šinko, ki jo lepo pozdravljam na današnji seji, predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Romana Žvegliča - lepo pozdravljeni, gospod Žveglič -, potem prof. Majo Ravnikar, direktorico Nacionalnega inštituta za biologijo, jo lepo pozdravljam, Boštjana Noča, predsednika Čebelarske zveze, trenutno ga tukaj ne vidim, se je opravičil, potem pozdravljam Boštjana Kozoleta, predsednika Združenja za sadjarstvo, lepo pozdravljen, gospod Kozole, pozdravljam našega starega znanca tukaj na teh odborih, gospoda Marjana Colja, direktorja Vinske družbe Slovenija, prav tako pozdravljam prav tako starega znanca teh odborov prof. dr. Andreja Simončiča, direktorja Kmetijskega inštituta Slovenije, lep pozdrav, gospod profesor, potem opravičil se nam je prof. dr. Aleš Kuhar, predavatelj na Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani, tukaj vidim tudi gospoda Branka Tomažiča, predsednika Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, lepo pozdravljeni, gospod Tomažič. Vabili smo tudi poslance Evropskega parlamenta. Verjamem, da se danes glede na aktivnosti v Evropskem parlamentu po vsej verjetnosti ne morejo udeležiti tega, te skupne seje, upam pa, da bodo to sejo kasneje si v posnetku temeljito pogledali. Dodatno smo z moje strani sta bila povabljena še Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, je trenutno še ne vidim tukaj, in pa predstavnik Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj mag. Ivan Brodnjak … / oglašanje iz dvorane/ Še je na cesti, aha, tako da bo, upam, da se bo pravi čas tudi priključil.

Tako. Sedaj prehajamo na obravnavo omenjene točke. Spoštovane kolegice in kolegi, na začetku, dovolite mi, da preberem in tudi poskušam najti nekaj argumentov, zakaj se mi zdi, da tudi po posvetu, tudi po nekaterih stališčih, ki smo jih že prejeli, ki smo jih sprejeli na Odboru za zadeve Evropske unije, tudi po nekih razpravah že na Odboru za kmetijstvo, da sam naštejem nekaj argumentov, zakaj so, zakaj se mi zdi ena skupna seja, lahko bi rekel tudi tematika, tako odločilna, tako pomembna za, lahko bi rekel, usodo slovenskega kmetijstva, predvsem pa za usodo, dolgoročno usodo tudi slovenske samooskrbe. Jaz upam, da, spoštovane kolegice in kolegi, da si vsi želimo, da je hrana pridelana v Sloveniji na trajnosten način, da je hranljiva, predvsem, da je okusna, kakovostna. Prav tako, da so vsi deležniki kot kmetje, kot potrošniki, da podpiramo cilj zmanjšanja seveda rabe fitofarmacevtskih sredstev pri sami pridelavi hrane v Sloveniji. Torej ta trend zmanjšanja je v teku in ga moramo zgolj torej nadaljevati. Tudi tukaj je moje mnenje, približno nekako ta trend pozdravljam, a pri sprejemanju ukrepov za zmanjševanje rabe fitofarmacevtskih sredstev na ravni EU, kar ima velik vpliv tudi na Slovenijo, je treba upoštevati predvsem po mojem mnenju razlike med evropskimi državami od stopnje intenzivnosti kmetijstva do deleža varovanih območij narave, obvezno integrirano varstvo rastlin, pa tudi kmetijstva do deleža varovanih območij narave, obvezno integrirano varstvo rastlin pa uvesti tudi seveda na večjih kmetijah. Jaz mislim, da moramo kmetom ponuditi tudi alternative kot so lažji dostop do sredstev za investicije, predvsem ko govorimo o digitalizaciji v kmetijstvu, preciznem kmetijstvu in do spodbujanja razvoja žlahtnjenja, predvsem od tistih odpornih sort, nenazadnje tudi s skrajševanjem postopkov registracije bioloških fitofarmacevtskih sredstev. Kmetijstvo se mi zdi, da je prostor za razvoj vseh tipov kmetijske pridelave od tradicionalne do integrirane, tako do ekološke. In zdi se mi, da v okviru eko shem že sedaj spodbujajo prakse, ki zmanjšujejo vpliv na okolje. Slovenija, odkar sem tudi pred leti vodil Odbor za kmetijstvo in se s tem seznanil, je v preteklosti že v bistvu močno omejila rabo fitofarmacevtskih sredstev, tako da vsakoletni monitoring hrane, ki ga opravijo naše uradne institucije, iz leta v leto potrjuje, da je hrana, pridelana v Sloveniji, kakovostna, tako rekoč brez ostankov fitofarmacevtskih sredstev. Vsi, ki so do zdaj o tej temi razpravljali, so predstavili številne izračune, ocene, predvsem tiste, ki me skrbijo, odkar sem si vse te posvete nekako prebral, pregledal predvsem posledice za slovensko kmetijstvo v primeru uveljavitve, torej uredbe v predlagani obliki. Opozoril bi, da so prepoved uredbe fitofarmacevtskih sredstev na zavarovanih območjih, pri čemer območje Nature pokriva, naj povem, 38 % področje vodovarstvenih območij pa 25 % vseh pridelovalnih površin, torej močno zmanjša pridelek in predvsem ogroža prehransko varnost v Sloveniji. Predlog uredbe po mnenju številnih strokovnjakov v Sloveniji, ki ste do zdaj razpravljali, ne upošteva specifičnosti posameznih držav, predvsem članic Evropske unije in ena rešitev za vse države članice po mojem mnenju ni ustrezna. Slovenija ima torej zaradi omejenih naravnih danosti in strukture našega kmetijstva določene posebnosti. Zavedamo se starost slovenskih kmetov, zavedamo se povprečna velikost kmetij, ki je celo pod 7 hektarov in pa, da je 75 % kmetijskih površin na območjih, kot vemo, z omejenimi možnostmi torej za kmetijsko dejavnost. To je ena specifika slovenskega kmetijstva, ki je lahko, bi rekel, v nekem tranzicijskem območju, obdobju in ki poteka in ki gre torej v smeri nekega razvoja. Kot predsednik Odbora za evropske zadeve, lahko bi rekel, da tudi aktivno spremljam predlog, predvsem nastanek te uredbe EU torej o trajnosti rabe fitofarmacevtskih sredstev in zavzemam stališče, da so določila glede obsega odstotkovnega zmanjšanja fitofarmacevtskih sredstev nesprejemljiva za slovenski prostor. Sama uredba pa se mi zdi, da je v nasprotju z eno izmed glavnih usmeritev tudi strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027, v kateri je določena trajnostna pridelava hrane na celotnem območju Slovenije in povečanje torej samooskrbe. Hrana je strateško orožje, spoštovani kolegice in kolegi, hrana je strateško orožje v 21. stoletju. Zaradi tega večkrat omenjajo številni, lahko bi rekel geostrateški misleci, da je recimo Poljska kot taka, kot močna kmetijska država, da eno izmed strateških zadev ima urejeno, to je močno kmetijsko politiko. Drugo je, lahko bi rekel, sama starost prebivalstva, populacije neke države. To so strateške prednosti, ki bodo krojile usodo in bodo zmagovalci, lahko bi rekel, te države, po vsej verjetnosti, ne samo 4. industrijske revolucije po vsej verjetnosti 21. stoletja. Zaradi tega je tako pomembno sklicati eno izmed teh sej, predebatirati vse zadeve tako z ene in z druge strani, poiskati neke zaključke. Spoštovani kolegi, zame, še enkrat, torej se zdi, da so ti učinki, ki so te uredbe, da so po vsej verjetnosti, da je treba upoštevati torej posamezne države članice in na način, da se kmetijskem gospodarstvu omogoči torej trajnostno kmetovanje in razvoj kmetij, predvsem se mi zdi pomembno tako z ekonomskega kot okoljskega, kot družbenega vidika, vsi ti trije vidiki, jaz mislim, da morajo sobivati, da se morajo prepletati in da jih moramo upoštevati, ko sprejemamo kakršnekoli uredbe, direktive ali pa politike tako na ravni EU kot torej tudi na ravni Slovenije. Zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za več kot 50 % je neizvedljivo, če ni torej nekih alternativnih rešitev za slovensko kmetijstvo. Ogrožena bo prehranska varnost Evrope in Slovenije. Pri žitih bo pridelek manjši za približno 40 %, pri oljnicah 50 %, pri sadju in zelenjavi, kjer imamo že danes katastrofalno samooskrbo, veste, da ko se pogovarjamo o številki približno 40 plus minus nekaj procentov v zadnjih letih, pa bo dodatno zmanjšanje torej 30 %. Nesprejemljivo je, da se bo uvažala hrana iz ostalih držav, ki bo imela velik ogljični odtis, ki bo v različnih temperaturnih režimih in kjer strokovnjaki ugotavljajo, da tistih znamenitih vitaminov, mineralov in vse, kar bi naj zdrava hrana vsebovala, v takih dolgih dobavnih verigah, torej ta hrana ne vsebuje in je v bistvu relativno, lahko bi rekel, slabe ali pa slabše kvalitete. Slovenski kmetje so že zdaj zaradi strogih omejitev in manj registriranih fitofarmacevtskih sredstev, tudi tu je bil problem, ki smo ga večkrat obravnavali na številnih odborih, torej, ko smo nekako preprečili ali pa sama država zaradi majhnosti trga nekaterih fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji torej ni registrirala, da so v slabšem in nekonkurenčnem položaju napram kmetom torej iz držav članic, predvsem tistih članic, ki so izrazito kmetijske članice, prej sem omenil Poljsko, Francija in tako naprej. Na ravni EU je dovoljenih 454 aktivnih snovi, v Sloveniji 209. Samo s predlaganimi zakonodajnimi rešitvami se torej povzroča veliko vznemirjenje pri kmetih in povečuje se tudi, lahko bi rekel, tudi pri kmetovalcih neko protievropsko razpoloženje. Namen torej sklica tega odbora je, da to spremenimo, da slovenski kmet, kmetovalec, pa tudi potrošnik, da dobi občutek, da smo na tej poti, da se vsi zavedamo te problematike, da bomo poiskali rešitve vsak pri sebi, tudi v svojih političnih skupinah v Evropskem parlamentu. Kot vemo, lahko bi rekel, sama rešitev ali pa sama predlog te uredbe prihaja iz politične skupine evropskih socialistov, Timmermansov predlog pa je, zato tudi v uredbi govorijo največkrat, da je to Timmermansova uredba in zato mislim, da je današnja razprava, današnja seja namenjena vsem deležnikom, ki nekaj veljate v kmetijstvu, vam, kolegicam in kolegi, ki prihajate, tudi kolegice, ki prihajate iz različnih, lahko bi rekel, območij Slovenije, ki imajo tudi svojo specifiko v kmetijstvu in da bo ta razprava pripeljala, lahko bi rekel, tudi do nekih zaključkov, da sprejmemo nekatere sklepe, ki bodo dajali morda ali pa tudi določene nove argumente, da bodo dajali ministrici, pa predvsem Vladi tudi, ko bo zastopala interese Slovenije, torej neko novo orožje, če lahko v tem primeru govorim tako.

Toliko na začetku, spoštovani kolegice, zakaj, kako, kateri so problemi.

Sedaj pa dajem prvo besedo seveda ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospe Ireni Šinko. Gospa ministrica, izvolite.