Hvala, spoštovana predsednica še enkrat za besedo. Torej, namen te direktive o kanonizaciji vidikov insolvenčnega prava je v omejenem poenotenju insolvenčnega prava znotraj EU na izbranih področjih, na katerih doslej ali pa do sedaj ni bilo nikakršnih pravil na ravni EU. Predlog se nanaša na insolvenco dolžnikov, ki so pravne osebe in na in ne insolvenco podjetnikov, ki so fizične osebe. Izvzeti so insolvenčni postopki med določenimi posebej naštetimi vrstami pravnih oseb in vsi osebni stečaji. Kljub tem izjemam pa se predlog direktive nanaša na veliko večino insolvenčnih postopkov nosilcev podjetniške dejavnosti. Vsebinsko se predlog nanaša na sedem medsebojno nepovezanih ožjih področij urejanja, in sicer na izpodbijanje pravnih dejanj, ki sledi te premoženje, ki sodi v stečajno maso, postopek prodaje podjetja kot delujočega podjetja, možnost oziroma dolžnost poslovodij za predlagane začetke stečajnega postopka, poenostavljen postopek prenehanja za zelo majhna podjetja, se pravi mikro podjetja, ustanovitev in delovanje upniških odborov in pa ukrepe za povečanje dostopnosti temeljnih podatkov v nacionalni insolvenčni zakonodaji. Obstoječa slovenska pravna ureditev v ZFPPIPP-u večinoma že ureja to področje, znaten del predloga direktive tudi ne odstopa od že uveljavljenih pravil slovenskega insolvenčnega prava, stališča slovenskega prava so nova le predlagana pravila o postopku prodaje podjetja kot delujočega, v celoti pa zlasti pravila po poenostavljenem postopku prenehanja za zelo majhna podjetja in po ukrepih za povečanje dostopnosti temeljnih podatkov o nacionalni insolvenčni zakonodaji. Velikega praktičnega pomena bi lahko bila zlasti pravila o poenostavljenem postopku prenehanja za zelo majhna podjetja. Komisija se je medtem odpovedala poskusu poenotenja pojma insolvence, tako da se nanj predlog direktive ne nanaša.

Republika Slovenija podpira predlog direktive, vendar pa bo predlagala tudi nekatere izboljšave, o katerih nekaj v nadaljevanju. Predlog najprej predvideva obsežnejšo ureditev posledic izpodbijanja pravnih dejanj, ki so doslej obstajali v ZFPPIPP-u, in takšna ureditev je koristna. Slovenija si bo prizadevala za pojasnilo, kakšna naj bi bila pravzaprav pravna narava pravnih posledic izpodbijanja. V okviru izsleditve premoženja, ki sodi v stečajno maso, naj bi stečajni upravitelj, tudi tuji, pridobil pravico do vpogleda v razne sezname premoženja kot na primer v zemljiško knjigo in pa sodni register. Predvideni so tudi ukrepi za preprečevanje zlorab. Nekatere določbe s tega področja slovensko pravo že pozna. Predlog vsebuje razmeroma obsežne določbe o prodaji premoženja, za katerega se pričakuje, da bi še lahko služilo nadaljevanju podjetniške dejavnosti. S prodajo naj bi prenehali v času pred začetkom prodaje obstoječi dolgovi in druge obveznosti, vsaj praviloma naj bi pridobitelj prodanega premoženja kljub prodaji postal stranka neizpolnjenih pogodb, vendar le tistih, ki so potrebne za nadaljevanje dolžnikovega poslovanja. Republika Slovenija pozdravlja ureditev prodaje dela delujočega podjetja, ker naj bi ta olajšala morebitno ohranitev podjetniške dejavnosti insolventnega podjetja, kolikor je ta dejavnost sploh še primerna za nadaljnje poslovanje. Predlog vsebuje tudi obsežna poenostavljena pravila o insolvenci mikro podjetij, ki naj bi pripeljala do nižjih stroškov insolvenčnega postopka. Insolvenčni postopki naj bi se vodili brez obveznega imenovanja stečajnega upravitelja. Dosedanje poslovodstvo insolvenčnega dolžnika bi lahko še naprej vodilo posle, prav zoper te določbe pa ima Republika Slovenija vrsto pomislekov. Če ne bi se vodil postopek brez stečajnega upravitelja, bi potem moralo dodatno obsežno delo opraviti sodišče, kar bi prineslo povečanje obremenitev sodišč. In lahko seveda predpostavljamo, da nad tako povečanem obsegu tudi sodišča ne bi kazala naklonjenosti. Stečajni upravitelj oziroma stečajni upravitelji pa so že doslej bili usposobljeni in specializirani prav za vodenje insolvenčnih postopkov. Slovenija je seveda tudi zadržana do tega, da bi poslovodstvo mikro podjetij smelo še naprej nadaljevati z vodenji, z vodenjem poslov, ker je navsezadnje prav to praviloma odgovorno za nastanek insolventnosti in seveda vseh dolgov s tem povezanih. No, Slovenija si bo vsekakor prizadevala za izboljšavo teh določb. In samo še kot zadnje, predlog direktive predvideva, da se upniški odbor ustanovi le, če tako odloči skupščina upnikov, in ob tem je treba reči, da podobne določbe slovensko insolvenčno pravo že ima. Predlog direktive želi naložiti državam članicam, da bi sestavile in v okviru evropskega portala e-pravosodja dale na razpolago kratke, jasne, opisane preglede nacionalnega insolvenčnega prava s ključnimi podatki o nekaterih posebej pomembnih delih. Mislim, da je to dober predlog in Slovenija to vsekakor pozdravlja, ker bodo upnikom s sedežem v EU tako na dlani, če lahko rečem, na razpolago vsaj temeljni podatki o insolvenčnih postopkih v vseh relevantnih jezikih.

Hvala za potrpljenje in pozornost.