Hvala, spoštovana predsednica za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Torej, Evropska komisija je decembra lani predstavila Predlog uredbe v zvezi s priznavanjem starševstva. Predlog se osredotoča na pravice in koristi otrok. Zagotovil bo oziroma uredba bo zagotovila pravno jasno za vse vrste družin, ki se znajdejo v čezmejnem položaju znotraj EU, bodisi zaradi premika iz ene države članice v drugo, da bi v njej potovale ali prebivale, bodisi ker imajo v drugi državi članici družinske člane ali pa svoje premoženje. Vseh otrok v čezmejnih družinah, ki jih zahteva zadeva predlog, je po ocenah študij Evropske komisije približno 2 milijona in na podlagi novih pravil bi vsi otroci in družine uživali pravice, ki izhajajo iz starševstva v skladu z nacionalno zakonodajo v vseh državah članicah, potem, ko se njihovo starševstvo ugotovi v eni od držav članic. Tako bo družina, ki se preseli iz ene države članice v drugo, tudi tam ostala družina.

Namen predloga je torej zaščititi temeljne pravice otrok, zagotoviti pravno varnost za družine ter zmanjšati pravne stroške in breme za družine ter upravne in pravosodne sisteme držav članic. Na ravni EU zaenkrat še ne obstaja noben instrument, ki bi urejal priznavanje starševstva v EU v čezmejnih situacijah. In trenutno imajo države članice različne zakonodajne ureditve tega področja o pristojnosti pravu, ki se uporablja in priznavanju na področju starševstva, ki je že ustanovljeno v tujini, kar lahko povzroča kar resne težave za družine v čezmejnem položaju. Otroci so tako lahko izpostavljeni tveganju, ker ne bi imeli zagotovljenega dostopa do pravic, kot so dedovanje, preživnina ali odločitev o šolanju in izobraževanju, soglasje za zemljiški poseg in tako dalje. Družine so lahko posledično prisiljene bile sprožiti upravne ali celo sodne postopke, da bi jim bilo priznano starševstvo. Ti pa so seveda dragi in zamudni, njihovi rezultati pa dostikrat negotovi. In zavrnitev priznanja starševstva ima lahko težke posledice za otroke in njihove družine.

Predlog uredbe ne spreminja in ne usklajuje nacionalnih materialnih pravil ali pa nacionalnega materialnega prava, družinskega prava, ki ostaja v domeni in pristojnosti držav članic. Pravila o opredelitvi družine, pravila o ugotavljanju starševstva v domačih primerih, pravila o priznavanju zakonske zveze ali registriranih partnerskih skupnosti, sklenjenih v tujini ostanejo v pristojnosti držav članic.

Republika Slovenija je močno naklonjena ciljem, ki jih prinaša ta predlog uredbe in seveda meni, da gre za pomemben instrument, ki bo krepil varstvo temeljnih in drugih pravic otroka v čezmejnih primerih. Pozdravljamo pa seveda predvsem to, da ta nova pravila, ko bodo uveljavljena, poenostavljajo oziroma urejajo priznavanje starševstva le, kadar gre za starševstvo s čezmejnim elementom in ne spreminja oziroma ne usklajuje nacionalnega družinskega prava. Strinjamo se, da v izogib zlorabam predlog od držav članic zahteva, da priznajo starševstvo le, če je bilo ugotovljeno v državi članici, v drugi državi članici in ne, če bi bilo ugotovljeno v tretjih državah.

Republika Slovenija pozdravlja predlagano poenotenje dokazil pri dokazovanju starševstva v civilnih postopkih z meddržavnimi elementom in uvedbo neobveznega evropskega potrdila o starševstvu.

V nadaljevanju pogajanj si bomo prizadevali, da se skrbno preuči smiselnost ločevanja javnih listin z zavezujočim pravnim učinkom in javnih listin brez zavezujočega pravnega učinka.

Republika Slovenija bo tudi izpostavila vprašanje priznanja nepopolnih posvojitev ter nadomestnega materinstva. Veljavna zakonodaja Republike Slovenije namreč inštituta nepopolne posvojitve od leta 1977 ne pozna več in ureja izključno popolno posvojitev, s katero nastanejo med posvojiteljem in otrokom enako enake razmerja kakor med starši in njihovimi otroci. Pravne posledice niso enake kot pravne posledice popolne posvojitve, odvisno od pravne ureditve, po kateri je bil otrok nepopolno posvojen.

Glede nadomestnega materinstva velja poudariti, da v Republiki Sloveniji ni dovoljeno. Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo določa, da do tega postopka ni upravičena ženska, ki namerava otroka po rojstvu odplačno ali neodplačno prepustiti tretji osebi kot obliko nadomestnega materinstva. Glede na to, da tovrstni postopki v Republiki Sloveniji niso dovoljeni, tudi ni urejen način ugotavljanja starševstva. In tudi v sled tega si bo Slovenija prizadevala, da se bo skozi celotno besedilo predloga zasledoval njegov cilj in vzpostavila pravila, ki bodo učinkovita in čim lažja za uporabo v praksi. Hvala.