Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Državni sekretar, predstavnik Državnega sveta, kolegice in kolegi.

Državni svet nam daje možnost, da ponovno odločamo o tem zakonu. V vmesnem času se ni, bom rekel, se ni zgodilo nič posebnega, računi se izdajajo, kupci jih plačujejo, davčna blagajna se polni. Sta se pa vsaj za mene zgodili dve stvari oziroma dobil sem, jaz sem v razpravi tekom sprejemanja tega zakona problematiziral nadzor oziroma ta kaznovalni del oziroma prelaganje odgovornosti na kupca. Takrat sem v razpravi rekel, da predvidevam, da ima FURS vsa potrebna orodja, da na licu mesta oziroma pred samo trgovino spremlja, kaj se dogaja glede izdajanja računov. Takrat te informacije nisem imel, zdaj jo imam. FURS dejansko ima orodje oziroma inšpektor ima aplikacijo, ki lahko, ki lahko spremlja, ki lahko spremlja v realnem času posamezen poslovni subjekt in gleda, kaj se, kaj se dogaja. Se pravi, popolnoma nobene potrebe, da kupce lovimo oziroma obremenjujemo s tem .Ker, kot sem rekel, naloga, naloga trgovca oziroma naloga prodajalca je, da izda račun, naloga kupca je, da ta račun plača, tako da po mojem mnenju, še enkrat ponavljam, ta kaznovalni del oziroma ta del, ki se prelaga na kupca je povsem nepotreben.

Druga stvar pa je, predhodnik oziroma bivši direktor FURS, FURS-a, gospod Simič, tudi predlagatelj, bi rekel, te spremembe prejšnjega zakona, se pravi ukinitve oziroma odprave obvezne obveznega tiskanja računov, je napisal en zapis na svojem blogu, jaz verjamem, da ste si ga, da ste si ga prebrali, no, in tam povsem negiral oziroma to vašo osnovno mantro. Vi ste izhajali samo iz števila izdanih računov, to je bil za vas edini, edini filter oziroma edini pogoj, ki vam je kazal na to, da se, da se siva, siva ekonomija poveča, povečuje, povsem ste pa zanemarili drugi del, se pravi prihodki v davčno blagajno, ki so bili med v primerjavi 2019, 2022, so bili v letu 2022 za več kot 4 milijarde višje kot 2019. Se pravi, pričakoval bi, da vi, da naredite res neko resno analizo v končni fazi tudi na podlagi terenskega, terenskega dela inšpektorjev, a ne, in neko celotno sliko predstavite. Se pravi, manj računov, več, več pobranih davkov - zakaj, zakaj do tega prihaja? Se pravi, moje osebno mnenje je, da ne zaradi, da ne prihaja do oziroma da ni pomislekov ali pa nevarnosti za sivo ekonomijo, ampak da so se pač, tako kot je gospod Simič zapisal, tudi nakupovalne, nakupovalne navade kupcev spremenile. Že takrat sem omenil, spletna prodaja, ki tukaj v taki meri ni zajeta, ker je pač ni, ni osebni gotovinski prevzem, ne, se pravi, kupci se obnašamo drugače in posledično in posledično so tudi potem številke drugačne in so neprimerljive 2019, 2022 izključno kar se tiče, kar se tiče tiskanja računov. En lep primer, ki ga je navedel, je bil trgovina na drobno, a ne. Bistveno manj izdanih računov, bistveno povečano število, mislim, vrednost davka, ne. Mene ne bo nobeden prepričal, da, ne vem, v tej trgovini na drobno so zajeti trgovski centri. Jaz upam, da nihče tukaj ne verjame, da trgovski centri ne izdajajo računov, mislim, velike, velike trgovine. Jaz mislim, da to pa res ne moremo, tega pa res ne moremo, ne moremo sumiti.

Tako da potem zelo velikokrat oziroma v razpravah ste omenjali gradbeništvo. Podobna zgodba, se pravi, bistveno več pobranega davka pa manj izdanih računov. Ob tem, da danes vemo, da gradbeništvo, da praktično ne moreš dobiti mojstra, da je, da so zasedeni oziroma da imajo dela čez glavo, to izkazujejo tudi prihodki iz naslova DDV. Tako da jaz resnično ne razumem tega vašega vztrajanja. In kot sem že takrat, kot sem že takrat rekel, meni se gre, mislim, jaz mislim, da vas žene čisto ena sama stvar - zamenjati oziroma ukiniti vse, kar je, kar je prejšnja Vlada pametnega ali pa dobrega naredila, kar se tiče, kar se tiče s strani davkov oziroma odnosa do davčnega odnosa, bi rekel, do državljanov.

Tako da jaz jo še enkrat naprošam k razmisleku in da te spremembe, da te spremembe zakona ne podpremo oziroma ostanemo na prejšnjem sistemu. Hvala.