Spoštovana predsednica, spoštovani poslanke, poslanci, predstavnik Državnega sveta in seveda tudi ostali!

Predlog, se pravi novele Zakona o davčnem potrjevanju računov smo že večkrat nekako izčrpno predstavili, tako v tej sredini, se pravi v okviru Državnega zbora, kot tudi seveda v okviru Državnega sveta in pristojne komisije. Del tega je tudi nekako povzel že predstavnik Državnega sveta in že takrat smo tudi povedali, da siva ekonomija ni enostavna reč, zanjo obstajajo številni razlogi.

Iz tega razloga mora biti tudi nabor ukrepov, ki se uporabljajo oziroma so na razpolago, ta orodja, zelo širok in le skupaj, se pravi komplementarno, lahko dosežejo učinek. Eden izmed teh je tudi ta, ki je nekako pred vami in vas prosimo nekako, da ga ponovno podprete in to je, da dejansko, ko se račun izda in se v tistem trenutku fiskalizira, da se potem tudi preda kupcu in da ga kupec nekako odnese iz tiste prodajalne.

Spremembe, ki so tukaj noter, nekako bistveno, da bi rekli vsebinske, od tistega, kar je veljalo pred spremembo, ki se je zgodila v začetku lanskega leta, ko izročanje računov ni bilo več obvezno, je morda zgolj v tem, da nekoliko bolj poudarjamo, da seveda vse te račune se lahko izdaja tudi elektronsko. To komponento posebej poudarjamo. Je bila možna že sedaj po Zakonu o davku na dodano vrednost. Smo pa ugotovili tudi iz razprave ali pa iz nekih povratnih informacij od zavezancev, da so včasih nekako bili v dvomu ali je to istovrstna reč, ali je to dopustno ali kako na to finančna uprava nenazadnje tudi gleda, pa kako gledamo tudi na to z vidika Ministrstva za finance kot tisti, ki nekako ta sistem postavljamo in zanj skrbimo. Iz tega razloga je posebej poudarjeno tudi, ko smo predstavljali, da je to lahko bodisi preko mobilnih aplikacij, ki so sedaj sodobne, preko elektronske pošte ali kateregakoli drugega elektronskega načina dostavljeno, se pravi kupcu. Na ta način tako pri njemu ostaja trajno, lahko temu rečemo ta arhiv, po drugi strani je pa to promptno rešeno in istočasno tudi, lahko rečemo, do narave bolj prijazno, kar naj bi bil tudi eden izmed razlogov, da se je takrat izročanje teh računov dejansko ukinilo. Znotraj tega, se pravi, je vendarle pomembno tudi to, da če se predpiše obvezna izročitev in obvezen prevzem te fakture, da je noter tudi nekakšna kazen predvidena za tistega, ki takega računa ne bi prevzel, pri čemer pa ves čas poudarjamo, se pravi, predvsem osveščevalno komponento tega. Tudi v preteklosti je bilo več tisoč nadzorov. Se pravi, tukaj imam podatek recimo za leto 2016. V zvezi s tem je bilo recimo zaključenih več kot 6 tisoč takšnih nadzorov. Marsikateri izmed teh je bil tudi vezan, se pravi na fizične osebe, ampak vedno se je postopalo na ta način, da se je razložilo zakaj je to pomembno, k čemu to prispeva, zakaj dejansko konec koncev tudi te dajatve zbiramo, za javne storitve, ki se potem tudi zagotavljajo vsem državljankam in državljanom. In posledično je neka kazen, ki je predpisana noter v višini 40 evrov oziroma 20, ker to velja po splošnih pravilih, se pravi Zakona o prekrških, da če je plačano v osmih dneh velja polovička, velja posebej izpostaviti, da so bila izrečena izključno opozorila. Res pa je, da če obstaja določba o globi v zakonu je takšno opozorilo morda nekoliko bolj učinkovito, vsaj za nekatere bistveno bolj zaleže, ker vendarle obstaja neko tveganje, da če bo nekdo takšno ponavljajoče ravnal, neprimerno, da lahko pride v končni fazi tudi do izreka takšne globe.

Opazili smo seveda v tem po koronskem, pa tudi že med koronskem času, da je prišlo do kar močnega upada, se pravi obsega fiskaliziranih oziroma potrjenih računov v tistih dejavnostih, ki smo jih šteli oziroma jih štejemo za nekoliko bolj tvegane, ko gre za poslovanje z gotovino. In to se je pokazalo že takrat ob uvedbi davčnih blagajn, ko so kljub temu, da gospodarstvo v splošnem ni tako hitro raslo, se je kar v enem letu zgodilo, da so nekatere te rizične dejavnosti rasle z dvomestno številko. In to je pokazalo, da je bil takrat ukrep zelo učinkovit, da je pripeljalo do tega, da se je večji obseg prometa fiskaliziral oziroma lahko rečemo registriral, posledično je bilo tudi manj gotovine, lahko rečemo ne neevidentirane v obtoku in je so ta sredstva seveda potem do zaposlenih prišla preko plače, do tistih, ki so bili njihovi dobavitelji preko računov za dobavljeno blago, investicije, ki so seveda potrebne pri obnovi recimo lokalov in tako naprej so šle tudi preko faktur. Se pravi, smo nekako ta kaskadni moment vzpostavili, da je ta gotovina, ko se enkrat vzame ven iz sistema oziroma se jo da v registrirani del, se pravi lahko rečemo temu v uradni del, pozitivno vpliva na številne vidike, tako družbe kot tudi gospodarstva.

Rečeno je bilo spet v tem, bi se ob to vseeno obregnil, da nismo povedali glede možnosti ugotavljanja identitete. Na Državni svet je bilo podano pisno pojasnilo, kjer je točno obrazložitev narejena že pred časom. Ne vem, če je to potem tudi zaokrožilo med državnimi svetniki. Vendarle tam je eksplicitno navedeno, da se pravi, finančna uprava takšna pooblastila ima, v primeru, da bi pa prišlo do kakšnih posebnih zapletov, je pa tako kot tudi pri vseh ostalih nadzornih, se pravi inšpekcijskih službah, predvideno, da lahko priskoči po potrebi na pomoč tudi policija. Zdaj, takšnih primerov mi, moram priznati, da jih ni bilo, tudi jih ne pričakujemo, glede na to, da gre za osveščevalno komponento, bi pa vseeno še enkrat poudaril, se pravi, obstaja pravna podlaga v Zakonu o finančni upravi. Se pravi, v okviru pooblastil je tudi to pooblastilo, da, se pravi, davčni inšpektor ugotovi identiteto tistega, ki ga v tistem trenutku tudi inšpicira oziroma preverja.

Kot rečeno, na Ministrstvu za finance oziroma Vlada predlaga, da ta to novelo zakona ponovno podprete. Hvala.