Govor

Robert Pajk

Hvala lepa za besedo. Pozdravljam vse prisotne!

Mogoče za uvod samo kratko, mogoče ne veste, da je svet delavcev RTV edini svet delavcev iz javnega sektorja v Sloveniji. To se mi zdi zelo pomembno. Tudi pot do naše ustanovitve ni bila lahka in smo na koncu šele preko Ustavnega sodišča dobili to pravico. Naša pravica in dolžnost je, da kot organ soupravljanja v družbi programskega sveta in nadzornega sveta skrbimo za smotrno porabo javnih sredstev, spoštovanje strokovnosti in institucionalne neodvisnosti na vseh področjih javnega zavoda. Od leta 2009 letno poročilo vsebuje tudi poročilo sveta delavcev. To se pravi 14 let, 13 let. Kljub temu, da smo bili tudi letos pozvani, da oddamo to poročilo,: le to ni bilo objavljeno v letnem poročilu javnega zavoda. Lahko se samo vprašamo, zakaj. Mogoče zato, ker smo bili preveč kritični? Ne vem. Predvsem je bilo za nas problematično dejstvo, da je vodstvo v decembru, v osnutku letnega poročila izkazovalo več kot 7,4 milijona minusa in to je bila izguba iz poslovanja. Dva meseca kasneje pa smo bili vsi pozitivni, zato je povsem na mestu, da smo se vprašali, kaj se je spremenilo v tem vmesnem obdobju. Vemo, da je bil eden izmed otipljivih razlogov odlok Vlade, da bo javnim zavodom plačala del električne energije, vendar to je bil zanemarljiv vpliv, ker je to veljalo za kratek del leta 2022. Vemo tudi, da je RTV dobil neke zapoznele tožbe od kabelskih operaterjev v znesku okrog milijona, vendar še vseeno računica še ni izšla. Vemo tudi, da ni prišel stric iz Amerike, da nam bi podaril kakšna sredstva, čisto tako, zato ker je pač prišel.

Sedaj, ko smo vsi natančno proučili letno poročilo, vemo, da je bilo razlogov več. Izpostavil bom samo nekaj najbolj problematičnih, sploh iz tega vidika, kar kot predstavnik, kot predsednik sveta delavcev lahko, na kar lahko opozarjamo, na kar lahko tudi vidimo. Se pravi, da bi bila, zelo pomembno je, da bi bilo letno poročilo pozitivno, to mislim, da se vsi zavedamo in tudi vsak generalni direktor bi to hotel. Jaz s tem nimam težav, zato razumem vršilca dolžnosti, da je tudi on imel veliko, veliko energije v to vložil. Vendar, da bi bila izguba manjša, je dejansko vodstvo iz teh pasivnih časovnih razmejitev, to je to, ta denar, kateri se namenja za filme, med prihodke prineslo kar 2,6 milijonov evrov. Za ta ukrep, vendar ta ukrep ni bil dovolj, kajti potrebno je bilo spremeniti pravilnik o računovodstvu, kar je vodstvo 6. februarja tudi storilo, vendar prvi problem pri tej spremembi, da je mogel pravilnik veljati retroaktivno, se pravi, za celo leto 2022. Ker mislimo, da to ni bilo pravilno, se je svet delavcev obrnil na Ministrstvo za kulturo kot predstavnika ustanovitelja za pravno mnenje. Iz Ministrstva za kulturo smo dobili odgovor, da to ni skladno s prvim odstavkom 155. člena Ustave Republike Slovenije, kjer navaja, da zakoni in drugi predpisi in splošni akti, kamor seveda spada tudi ta akt o računovodstvu in finančnem stanju poslovanja, ne morejo veljati za nazaj. Pri tem je svet delavcev tudi opozoril na 84. člen statuta, kateri navaja, predloge splošnih aktov pripravi vodstvo RTV Slovenija ob sodelovanju sveta delavcev RTV Slovenija in po predhodnem mnenju sindikata, seveda jih potem sprejme generalni direktor. Lahko vam samo povem, da o spremembi pravilnika o računovodstvu se vodstvo ni posvetovalo s svetom delavcev in ni sodelovalo s svetom in ni posvetovalo s sindikati in ni sodelovalo s svetom delavcev. To se lahko vidi iz vseh zapisov in zapisnikov naših sej. Tudi na seji nadzornega sveta, kjer kot predsednik sveta delavcev lahko sodelujem in tudi pri točkah razpravljanj, katere so vezane na tematiko, sta predstavnika iz vrst zaposlenih opozarjala na določene nepravilnosti in mogoče je za poudariti ravno to poročilo revizorske hiše Mazars, kjer je v poročilu prav poseben zavihek, poudarjene zadeve. Poudarjene zadeve. In v tem zavihku je celo opozorilo na pojasnilo kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve. Še vedno govorimo o tem denarju, katerega namenjamo za filme. V računovodskem delu letnega poročila, kjer je opisana sprememba računovodske ocene glede namensko odloženih prihodkov RTV prispevka za slovensko filmsko produkcijo in dodala, pomemben pozitiven vpliv spremembe lete na presežek prihodkov nad odhodki tekočega obračunskega obdobja. Se pravi, revizorska hiša je to zasledila, vendar je potem dodala, naše mnenje v zvezi s poudarjeno zadevo, se pravi, to, ni prilagojeno. Zdaj in to bi se morali s strokovnjaki za revizorske zadeve, dejansko smo vsi študirali, kaj to pomeni. Naše mnenje v zvezi s poudarjeno zadevo ni prilagojeno. Vendar, če gremo naprej. Ker je vršilec dolžnosti Andrej Grah Whatmough pred letom zapisal, da nadomestnega objekta na Komenskega 5, o katerem govorimo že zadnjih deset let, ne bomo gradili, so v računovodskem poročilu za leto 2021 slabih pol milijona evrov izdatkov za projekte prenesli iz konta investicije v pripravi na stroške, kar pomeni, da je za toliko bila izguba v letu 2021 večja, ker vemo, da v letu 2021 mislim, da smo prikazali nekaj čez 4 milijone izgube iz poslovanja. Vendar ideja letos pa je bila ravno obratna, rekli bomo, da bomo nadomestni objekt vendarle gradili. V novo verzijo finančnega načrta za 2023 so že januarja zapisali, da bi jo gradili s 40 tisoč evri za začetek v letu 2023 in jo v naslednjih letih dokončali z enim milijonom. Zakaj so ti podatki, bi rekel, nenavadni? Zato, ker vsi vemo, da za to investicijo bi bil en milijon premalo. Po našem mnenju bi morali napisati, če bi nameravali graditi, ceno investicije celo. Tudi v decembrski verziji finančnega načrta, poudarjam pa, da je takrat vodstvo še imelo polni mandat, gradnja nadomestnega objekta ni bilo, kar pomeni, da so se za gradnjo odločili kot vršilci dolžnosti. Seveda pridemo zdaj do te velike težave pojma vršilca dolžnosti v tem vmesnem času, ko je Ustavno sodišče zadržalo novelo. Po uveljavitvi novele zakona je generalni direktor do imenovanja nove uprave postal vršilec dolžnosti, to zdaj vsi vemo, in v funkcijo vršilca dolžnosti opravlja s pristojnostmi iz 22. člena zakona, ki velja za tekoče posle. Svet delavcev ugotavlja, da je eden izmed glavnih problemov, da se zadnje čase samo še pogovarjamo ali je to tekoči posel ali ne. Seveda pri tej domnevni gradnji, ki sem jo omenil, je kar precej težav. Namreč, pod prvo sprejet ni bil noben sklep, da se investicija za gradnjo na Komenskega spet začne. Drugo niti ni bilo nobenega rebalansa, ki bi potrjeval tako prelivanje sredstev. Prav tako pa po našem mnenju to ni tekoči posel. Zato smo se tudi v tem primeru obrnili na Ministrstvo za kulturo po pravno mnenje. Njihov odgovor je bil, izvedba milijonske gradnje novega centra nedvomno presega pojem tekočih poslov, saj gradnja v tem trenutku ni nujno potrebna za nemoteno delovanje RTV Slovenija in ne obstaja noben očitni razlog, ki bi narekoval nujnost izvedbe takšnega projekta. Na tem mestu lahko samo dodam, če bi ta dva finančna primera izkazovali, kot smo jih doslej, bi bilo v letu 2022 cirka 3 milijone izgube. Seveda so bili še drugi primeri, podobni, ker so zadeve podobne, vedno se nekje ustavimo v teh procedurah, katere mi kot svet delavca opozarjamo, da niso, ne spoštuje se statuta, ne spoštuje se našega zakona včasih in niti naše participacijske pogodbe.

Zdaj, če izpostavim še en primer, kateri pa sedaj izhaja in je problematičen in mi na njega opozarjamo, ker vodstvo hoče izpeljati javni razpis za merjenje programskih vsebin za cirka 5 milijonov, za petletno obdobje v višini dobrih 5 milijonov evrov. Ker se sedanja pogodba sklenjena z izvajalcem, sedanjim HB Nelson(?), izteče šele decembra leta 2024, po našem mnenju to ni tekoči posel in ni nobenih razlogov, da bi tako hiteli. Prav tako je tudi strokovna služba, zadolžena za to področje, imela veliko strokovnih zadržkov glede potrebe tega novega sistema, zato se je svet delavcev ponovno obrnil na Ministrstvo za kulturo, katero je v svojem pravnem mnenju zapisalo, da to ne spada pod tekoči posel. Žal je nadzorni svet temu razpisu prižgal zeleno luč. Svet delavcev opozarja, da to lahko postane modus operandi in da se s tem krši ZRVTVS 1B, kjer v tretjem odstavku piše, da so tekoči posli le tisti, ki omogočajo nemoteno delovanje RTV Slovenija.

Za trenutek mi dovolite še, da ker so, se mi zdi, da je bistveno te razprave in da se globina vseh teh problemov dejansko nahaja v letnem poročilu. Mogoče, da omenim tudi odpravnine, katere so globoko razburkale notranjo in zunanjo javnost. In moram na tem mestu omeniti, da svet delavcev že dlje časa opozarja vodstvo in javnost, da se je vodstvo zmanjšanja števila zaposlenih lotilo napačno. Zakaj? Osnova za izplačilo kakršnekoli odpravnine zaradi odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga je obstoj utemeljenega poslovnega razloga. Ker smo opozorili na programskem svetu, da nepoznavanje prava škodi, sem se zelo pozanimal in dejansko prepisal. Kaj so utemeljeni poslovni razlogi določa ZDR-1, ki za primer odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga ne določa soglasja delavcev. Ne določa soglasja delavcev. In je že po naravi tega instituta mogoče razumeti, da delavec takšne odpovedi ne more podati soglasja. Pri nas pa vsi tehnološki viški v letu 2021 in 2022 in tudi ti, ki se dogajajo zdaj v 2023 so sporazumno podpisani. Se pravi, jaz podpišem, da sporazumno odhajam in sem tehnološki višek in dobim odpravnino. Iz 7. člena aneksa številka 14, to je tudi ta razvpiti aneks, ki je precej razburkal javnost, nedvomno izhaja, da gre za neutemeljen oziroma fiktiven poslovni razlog in je že zaradi navedbe izplačila odpravnine nezakonito - pa se ne bi spuščal v višino le-te, ker to je pa že preveč zakomplicirana tematika, za nekoga bi rabil več podatkov - vendar pri tej zadevi pa najbolj bode v oči, da za ceno zmanjšanja števila zaposlenih vodstvo podpisuje odpravnine za delovna mesta, katere RTV kot javni zavod potrebuje, in jih v določenih primerih tudi nadomesti z novimi zaposlitvami. Mogoče tukaj samo za primer, teh primerov je veliko, ampak za primer, da bom plastičen, dva prime. Reciva, odpravnino je dobila urednica dokumentarnega programa, se pravi, v tem primeru mi ukinjamo to mesto urednica dokumentarnega programa, tega ni več oziroma tudi če bi to storili bi potem morali v nekih organigramih, spremembi, sistematizacije nekako te zadeve urediti drugače, da bi rekli, ker vemo, da imamo dokumentarni program in urednico in še naprej to proizvajamo. Drugi pa res plastičen primer je svet delavcev, poslovno sekretarko sveta delavcev so odpustili iz poslovnih razlogov, tehnološki višek. Mi obstajamo, imamo v dokumentih in v participacijski pogodbi napisano, da imamo to funkcijo in nihče ni vprašal predsednika sveta delavcev, sicer se je to zgodilo pod prejšnjo predsednico, nihče ni vprašal ali svet delavcev ne potrebuje poslovne sekretarke, katera nam pripada. Res je, da nam pripada za najmanj 4 ure, ampak kljub temu pripada in to je povsod zapisano. Ampak ta modus operandi, se pravi, zmanjšajmo število ljudi in nobenega od teh ne vprašamo. In kot sem rekel, vsi neposredni oziroma veliko neposrednih nadrejenih oziroma vodij določenih enot ali če hočete urednike uredništev, nihče ne vpraša za te odhode, kar je povsem v nasprotju z logiko neke strokovne ocene, koga rabimo, koga ne rabimo. Zato po mnenju sveta delavcev vodstva na tak način ne deluje v prid javnemu zavodu, ampak ga še naprej slabi. Kajti, posledice tega se vidijo na ekranih tudi pri manj strokovnem občinstvu, kaj šele pri poznavalcih javnega medija.

Mogoče velja še omeniti to, da te odpravnine, ti odhodi bo velika finančna posledica, katero mi zdaj ne vidimo, ampak jo bomo videli v poročilu za leto 2023. Hvala lepa.