Hvala lepa.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Slovenska Vlada jasno, javno in nedvoumno, ostro in nenehno obsoja vojaško agresijo Rusije v Ukrajini. Slovenija zagovarja nedotakljivost meja, ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine. Slovenija zagovarja pravico Ukrajine do samoobrambe v skladu z ustanovno listino Organizacije združenih narodov. To počne doma, pred domačo javnostjo, to počne v vseh bilateralnih odnosih, pogovorih z ukrajinsko stranjo, v pogovorih z drugimi članicami Evropske unije in Nato, v okviru Združenih narodov, OVSE in v vseh mednarodnih forumih.

Naša država Ukrajino podpira z diplomatskimi aktivnostmi, s konkretno materialno, humanitarno, vojaško pomočjo, sprejemom beguncev, s politično podporo znotraj Evropske unije in Nato, s pridružitvijo procesom proti Rusiji na mednarodnih sodiščih, itn., in to bomo počeli tudi naprej. Nihče in prav nihče v mednarodni skupnosti ne dvomi, tudi Ukrajina ne, na čigavi strani Slovenija danes je. Tudi zato ker je, treba je pač poudariti, Rusija Slovenijo uvrstila na seznam neprijateljskih držav. Slovenija je nedvoumno na strani Ukrajine.

In zakaj se želi danes v slovenski javnosti ustvariti nek izkrivljen, drugačen vtis? Ker želi predlagatelj, moram to reči, to vprašanje izkoriščati tudi za notranje politične interese in na način uresničevanja teh ciljev, se vedno začne seveda s polarizacijo javnosti, in ni drugače tokrat in je to skrajno neodgovorno ravnanje. Prikazovati, da se Vlada odziva mlačno, zadržano, da s svojo populistično propagando oziroma s propagando opozicija uporablja te klasične metode, iztrgane zlepljenke, besede namišljene, izmišljene povezave, ponuja neke »ad hoc« sestavljene predloge, nepremišljene, tudi nefiltrirane, to se meni zdi iskreno, res, ne samo neodgovorno, ampak tudi precej neokusno. Me žalosti pravzaprav, da predlagatelji, člani SDS za to novo delitev slovenske javnosti izbirajo to grozljivo tragedijo, vojno, ki se dogaja v Ukrajini.

Jaz bi predvsem želela, zdaj pa konkretno povedati kaj počne slovenska Vlada. Ker smo tukaj zato, da slišimo resnično to kar Slovenija počne.

Vi ste podali predlog za podpis resolucije o uvrstitvi Ruske federacije med države, ki podpirajo terorizem. Kaj bi ta podpis dejansko pomenil in zakaj menimo, da je neprimeren oziroma nepotreben. Lahko začnem že pri naslovu predloga. Kot je bilo pojasnjeno, je resolucija napačen pravni akt. Ne moremo sprejemati resolucije kot programskega akta, saj gre pri pozivu zgolj za izraz splošnega stališča, torej deklaracije. Opozoriti moram, da so nekateri v razpravi tudi na OZP govorili o Rusiji kot o teroristični državi, kar seveda ni enako kot Rusija, ki podpira terorizem. Torej ni povsem enoznačno tudi, je treba opozoriti o čem je tekla razprava.

Nadalje poudarjam, da se ta Vlada, torej naša Vlada, osredotoča na konkretna dejanja. Slovenija sodi ta hip med najbolj solidarne države, ko gre za vojaško, humanitarno in človekoljubno pomoč v Ukrajini. V letu 2022, je Vlada Republike Slovenije za humanitarne potrebe namenila 3 in po milijona evrov sredstev. Dodatna 2 milijona je bilo razdeljenih za materialno pomoč, za oskrbo beguncev in integracijo smo namenili 20,6 milijona evra, skoraj 3 milijone pa za vključevanje ukrajinskih otrok v naš izobraževalni sistem. Sprejeli smo 8 tisoč beguncev, 20 sirot in tudi 2 ranjenca se oskrbujeta pri nas. En milijon evrov smo namenili za pobudo predsednika Zelenskega Žito iz Ukrajine. Slovenija nudi Ukrajini obsežno vojaško pomoč. Ta vlada je Ukrajini namenila opreme za en mehanizirani, en oklepni bataljon, za eno topniško baterijo, pred ruskimi napadi brani 200 slovenskih proti letalskih topov, 8 tisoč proti tankovskih min, strelivo, gorivo, številna druga oprema. Gledano po dejanski pomoči na število prebivalstva se Slovenija brez dvoma uvršča v sam vrh držav, ki Ukrajini stoji ob strani v njeni samoobrambi. Slovenija bo predvidoma v Nemčiji sodelovala pri vojaški misiji, usposabljanju ukrajinskih vojakov z do 30 štabnimi častniki in vojaškimi inštruktorji. Če bo treba, bo manjše usposabljanje izvedeno tudi v Sloveniji. Slovenija je sodelovala pri pripravi in sprejemu desetih svežnjev obsežnih omejevalnih ukrepov Evropske unije zoper Rusijo, da bi onemogočili dostop do kritičnih tehnologij in trgov in da bi zmanjšali njene možnosti za vojskovanje. Vse omejevalne ukrepe Slovenija danes izvaja. Do sedaj smo zamrznili za več kot 6,2 milijona evrov ruskih sredstev ali gospodarskih virov. Na seznamu so osebe, odgovorne za podpiranje, izvajanje ali financiranje dejanj, ki spodkopavajo neodvisnost Ukrajine, torej rusko politično in vojaško vodstvo, vključno s poveljniki skupine Wagner, oligarhi in številnimi drugimi posamezniki. Konkretna pomoč Ukrajini so tudi slovenske aktivnosti pri zagotavljanju prevzema odgovornosti ruskega režima za agresijo in druge mednarodne zločine. Tako je Slovenija del skupine danes 43 pogodbenic, ki so marca lani tožilcu Mednarodnega kazenskega sodišča predočile stanje v Ukrajini in tako omogočile takojšnjo uvedbo neodvisne objektivne preiskave. Slovenija je vložila izjavo o intervenciji v postopku Ukrajine proti Rusiji pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Dalje, Slovenija je vložila predlog za intervencijo na Evropskem sodišču za človekove pravice. Naprej, Slovenija se je pridružila jedrni skupini za ustanovitev posebnega sodišča za kazniva dejanja agresije zoper Ukrajino. In še, Slovenija bo konec maja gostila diplomatsko konferenco za sprejem konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih zločinov. In ta konvencija bo vzpostavila meddržavne mehanizme za preiskavo in pregon najtežjih mednarodnih hudodelstev, tudi dejanj v Ukrajini. In za vse naštete konkretne poteze se nam je Ukrajina večkrat zahvalila, tako predsednik Zelenski v pogovorih s predsednico Republike Slovenije Natašo Pirc Musar in predsednikom vlade Golobom, kot zunanji minister Koleba, veleposlanik Taran v pogovoru z mano. Ukrajina visoko ceni in priznava našo pomoč in zavezništvo. In lahko omenim še, da gre aprila tudi predsednik Vlade Robert Golob, tudi državni sekretar, predsednik Vlade v Kijev. Državni sekretar našega ministrstva pa se bo udeležil sankcijske konference konec marca, prav tako v Kijevu.

Predlagatelji resolucije pri utemeljevanju zakaj bi morala Slovenija sprejeti, zakaj jo mora Slovenija sprejeti, zavajajo pravzaprav dvojno. Resoluciji, z naslednjim stavkom: Resoluciji Evropskega parlamenta o uvrstitvi Ruske federacije na seznam držav, ki podpirajo terorizem, se je od novembra lanskega leta pridružilo že večje število držav članic Evropske unije: Estonija, Litva, Latvija, Slovaška, Poljska in Nizozemska med njimi. Evropski parlament ni pozval k uvrstitvi Rusije na seznam terorističnih držav, temveč je izglasoval resolucijo, ki poziva Svet Evropske unije, da oblikuje pravni okvir za uvrščanje držav med podpornike terorizma. In to, da so se pridružile številne države oziroma večje število držav med njimi naštete, pa je drugo zavajanje. Pridružile so se samo te naštete države in Češka, kljub nasprotovanju pravnih strokovnjakov. 7 držav od 27 pravzaprav po nobeni statistiki ni večje število držav. Večina teh je tudi sosed Ukrajine in Rusije, ki imajo zgodovinsko izkušnjo ruske agresije.

Torej, te resolucije ni mogoče sprejeti, saj ni pravnega okvira Evropske unije, ne v Evropski uniji in torej tudi ne v Sloveniji. Zgolj peščica pridruženih držav zelo jasno dokazuje, da se velika večina držav Evropske unije še kako dobro zaveda, kako pomembno je, da iščemo enotnost znotraj Evropske unije ves čas od začetka ruske agresije. Pomemben je enoten pristop, ne posamični ukrepi, ki zgolj krhajo našo enotnost in moč Evropske unije, na drugi strani pa krepijo položaj Rusije. Zdaj med kolegi v Bruslju o vzpostavitvi pravnega okvirja ni bilo nobene razprave, to vprašanje še ni bilo na dnevnem redu, tudi ni politične volje, da je na dnevnem redu, direktiva za boj proti terorizmu je v pristojnosti evropskih institucij, ki doslej še niso pripravile ustreznega predloga za razpravo, bomo pa stališča lahko preverili, ko imamo zasedanje zunanjih ministrov v ponedeljek v Bruslju.

Ampak, kolegice, kolegi, spoštovani poslanci, kar danes potrebuje Ukrajina, je naš skupen, enoten pristop, premišljen - to je najučinkovitejša strategija članic napram Rusiji. Vlada Republike Slovenije pri sprejemanju ukrepov sledi temu načelu, ne soliramo, še sploh, ko za ukrepe ni pravne podlage. Navsezadnje pa vsebina predloga resolucije nima absolutno nobenega vpliva na ustavitev ruske agresije v Ukrajini. Cenjeni poslanci, krivda za agresijo Rusije na Ukrajino ni kolektivna. Ruskega naroda ne moremo razglasiti za terorističnega, zato, ker to ni. Breme kolektivne krivde bi osvobodilo rusko vodstvo odgovornosti za brutalno vojno. Ko pa so krivi vsi, ni kriv nihče. Krivci tu pa so jasni - za agresijo nad Rusijo je kriv predsednik Putin, je kriv njegov režim. Krivda za vojne zločine, ki jih izvajajo, je individualna. Želimo, da se krivce obsodi, to pa bodo naredila mednarodna sodišča. Sodišča so tista, ki bodo kvalificirala naravo teh zločinov. Po mednarodnem humanitarnem pravu v času vojne terorizem ne obstaja, obstaja zločin širjenja terorja nad civilnim prebivalstvom, kar je kvalificirano kot vojni zločin, a o tem ne razsojamo države članice. O agresiji, zločinih proti človečnosti, kršenju človekovih pravic, o tem bodo, kot rečeno, v procesih razsojala sodišča, ki se jim je Slovenija ravno s tem namenom pridružila.

Naša odgovornost je tudi pogled v prihodnost, ko bo vojne konec. Vi ste se prejšnji teden zgražali nad dejstvom, da eden od sklepov OZP vsebuje formulacijo o trajnem in pravičnem miru. Poziv k trajnemu in pravičnemu miru je zapisan v Deklaraciji generalne skupščine Združenih narodov, ki jo je podprlo pred kratkim 141 držav, tudi Ukrajina. To je bil velik diplomatski uspeh Ukrajine. Večina poslancev SDS se torej ne strinja s 141 podpisnicami, podpornicami Ukrajine in tudi samo Ukrajino. Mi bomo še naprej, Slovenija, pozivali k vzpostavitvi trajnega in pravičnega miru. Slovenija razume in jemlje v obzir strahove, ki se pojavljajo povsod po Evropi in svetu in kamor gre splošna situacija zaradi vojne v Ukrajini. Razume, da bo v nekem trenutku prišlo do pogajanj o miru v Ukrajini, prav tako pa razume, da po koncu vojne Rusija ne bo izginila z zemljevida in obličja sveta. Rusija je velika, več kot očitno vplivna država, nenazadnje ima jedrsko orožje. In zato je zgražanje SDS nad mojo izjavo, da brez Rusije ne bo trajnega miru v Evropi, popolno nerazumevanje situacije ali pa nenavadno sprenevedanje.

Naj zaključim. Resolucija, ki podpira razglasitev Rusije kot države, ki podpira terorizem, nima za situacijo v Ukrajini nobene praktične vrednosti. Vrednost pomoči Slovenije je v konkretnih dejanjih, ki jih bomo Ukrajini nudili, dokler bo Ukrajina to potrebovala. In bi na koncu samo zaključila - enotnost Evropske unije največ pomaga Ukrajini in enotnost slovenske politike je največja odgovornost, ki prav tako pomaga Ukrajini.

Hvala lepa.