Hvala lepa, spoštovana predsednica. Spoštovana ministrica, spoštovani državni sekretar, spoštovane kolegice in kolegi! Odbor za zunanjo politiko je predlog resolucije obravnaval na 10. nujni seji, ki je bila 7. marca 2023. Dopolnilno obrazložitev je na seji v imenu predlagatelja, Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke podal Franc Breznik. Z vsebino smo se danes v uvodu že seznanili. Na seji je bilo predstavljeno mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je akt preučila v skladu z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. Pri tem je opozorila na razlikovanje med vrstami aktov, ki jih sprejema Državni zbor, in sicer med resolucijo in deklaracijo. Resolucija je akt s katerim Državni zbor ocenjuje stanje, določa politiko in sprejema nacionalne programe na posameznih področjih ter praviloma vsebuje nacionalni program in je zato programski akt. Po drugi strani pa Poslovnik Državnega zbora opredeljuje deklaracijo, s katero Državni zbor izraža splošna stališča do vprašanj notranje in zunanje politike ter do posameznih vprašanj, ki imajo pomen za vso državo. Torej, je bil po mnenju Zakonodajno-pravne službe pri predlogu resolucije predlagan oziroma uporabljen nepravilen akt. V nadaljevanju je bilo v mnenju opozorjeno, da je v aktu uporabljena nepravilna navedba resolucije Evropskega parlamenta, ki je posledično zavajajoča, zato je Državni zbor v svojem aktu ne more uporabiti. Resolucija Evropskega parlamenta namreč ne poziva k uvrstitvi Ruske federacije med države, ki podpirajo terorizem, ampak poziva članice Evropske unije in države članice, naj oblikujejo pravni okvir Evropske unije za uvrstitev držav med podpornike terorizma. To pomeni, da v okviru Evropske unije še ni pravne podlage. Ob koncu je opozorila še na določene nomotehnične pomanjkljivosti.

Nato je bilo predstavljeno mnenje Vlade, ki je bilo utemeljeno na treh izhodiščih. V razpravi so vsi razpravljavci obsodili vse oblike ruske agresije v Ukrajini, vse in jo označili kot nedopustno ter se zavzeli za potrebo po vzpostavitvi ustreznega pravnega okvira za kaznovanje tovrstnih zločinov ter za čimprejšnjo vzpostavitev miru v Ukrajini. Razhajanja so bila le v poimenovanju oziroma razumevanju tovrstnih dejanj. Opozicijski poslanci in predlagatelji so menili, da so vojni zločini pokazatelj, da je določena država teroristična. Menili so, da je odziv slovenske politike preveč zadržan, s sprejetjem predloga resolucije pa bi Republika Slovenija pokazala, da stopnjuje ukrepe proti Ruski federaciji. Poudarili so pomen pravočasnih, pravilno usmerjenih konkretnih sankcij, ki morajo biti oblikovane tako, da se lahko stopnjujejo, in ob tem dejali, da bi se s sprejetjem predloga resolucije nadgradila deklaracija o trenutnih razmerah v Ukrajini, ki jo je državni zbor sprejel 9. marca 2023. Ob tem bi po mnenju opozicijskega poslanca tudi zadostili pozivu evropskega parlamenta, naj se oblikuje ustrezen pravni okvir za uvrstitev držav med podpornike terorizma in med države, ki uporabljajo teroristična sredstva. Poslanci opozicije so se sklicevali tudi na sprejetje resolucije na parlamentarni skupščini Sveta Evrope, ki jo je podprla večina predstavnikov parlamentov, vključno z dvema predstavnikoma Državnega zbora, in ki v 13. točki poziva države članice, da razglasijo trenutni ruski režim za terorističnega. Pri tem naj poudarim, da omenjena resolucija ne poziva k razglasitvi Ruske federacije za teroristično državo, kot trdi predlagatelj, temveč v sprejeti resoluciji trenutni ruski režim prepoznava kot terorističnega. Koalicijski poslanci so poudarjali razlikovanje med terorističnimi dejanji in dejanji v času vojnega stanja, ki so lahko vojni zločini in jih je potrebno preganjati v skladu z mednarodnim pravom. V svojih razpravah so se strinjali, da je glavni cilj Slovenije vsakršna podpora Ukrajini in da Slovenija nudi finančno, humanitarno, vojaško in politično podporo Ukrajini. Menili so, da se Slovenija odziva pravočasno in ustrezno, kar prepoznava tudi ukrajinska stran. Strinjali so se, da je ruska agresija v Ukrajini nedopustna, da se izvajajo sprevržena dejanja, ki se jih lahko razume kot zločin proti človeštvu, in se zato zavzeli za oblikovanje ustreznega pravnega okvira za pregon le-teh. Razpravljavci so menili tudi zadržanost drugih držav članic EU do razglašanja določenih držav za teroristične, pa tudi zadržanost pravne stroke. Poslanci koalicije so v svojih razpravah dejali, da sicer razumejo sporočilo predlagateljev kot potrebo po obsodbi grozodejstev, ki se dogajajo v Ukrajini, vendar je potrebno za pravično obsodbo vzpostaviti ustrezen pravni okvir. Ob tem so opozorili tudi na škodljive mednarodnopravne posledice, če se pravni okvir za preganjanje tovrstnih dejanj predhodno ne vzpostavi, kot bistveno pa so poudarili, da morajo biti akti Državnega zbora osnovani na spoštovanju nacionalne zakonodaje in ne smejo napačno navajati tujih aktov, kot je to navedel predlagatelj.

Odbor je odločal o predlogih sklepov koalicijskih poslanskih skupin. Na koncu je odbor glasoval o predlogu resolucije in ga ni podprl. Navzočih je bilo 13, za 4, proti 9. S tem je bila obravnava predloga resolucije na matičnem delovnem telesu končana. Odbor pa je potem odločal tudi o predlogih sklepov koalicijskih poslanskih skupin, ki jih je odbor z 11 glasovi za tudi sprejel.

Najlepša hvala.