Najlepša hvala za besedo. Spoštovane, spoštovani.

1. točka dnevnega reda zasedanja ECOFIN bo izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost, kjer bo Evropska komisija predstavila sporočila glede tega mehanizma prvi 2 leti po začetku izvajanja tega edinstvenega instrumenta v središču zelene in digitalne preobrazbe EU, kot mu rečejo, v katerem bo podala pregled trenutnega stanja, izvajanje tega instrumenta in pa nadaljnje ukrepe za uspešno izvajanje nacionalnih načrtov v prihodnjih letih. Predstavila bo tudi pozitivno oceno že prenovljenega finskega načrta za okrevanje in odpornost, kar bodo ministri potrdili. Verjetno ne rabim posebej omenjati, da je Evropska komisija ta teden objavila pozitivno novico glede prvega zahtevka Slovenije iz tega načrta za okrevanje in odpornost, na podlagi katerega bomo prihodnji mesec prejeli izplačan prvi obrok iz tega mehanizma, se pravi v višini 50 milijonov evrov. Sporočilo Evropske komisije in pa smernice glede revizije nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost tudi v luči dopolnitev s tem poglavjem Repair ocenjujemo kot pomemben doprinos Evropske komisije pri zagotavljanju enake obravnave, preglednosti in predvidljivosti, ki so ključna za izvajanje teh nacionalnih načrtov. Kot navaja sporočilo Evropske komisije, so se okoliščine od sprejema teh dokumentov v zadnjih dveh letih so se spremenile, zato mora biti članicam dovoljena neka določena mera fleksibilnosti pri izvajanju ukrepov. Menimo, da so za učinkovito izvajanje načrtov poleg okrepljenega dialoga med državami članicami in Evropsko komisijo, da so ključna vnaprej določena orodja in pa metodologijo. Slovenija seveda podpira nadaljnje izvajanje mehanizma in morebitno prenovo nacionalnih načrtov za izvajanje reform in naložb za doseganje stabilne rasti in dvojnega prehoda.

2. točka je razprava o prenovi ekonomskega upravljanja na EU ravni. Če povem po domače, se pravi, gre za prenovo oziroma ponovno uveljavitev fiskalnih pravil. Na tem področju je po februarski razpravi na ECOFIN potekalo zelo intenzivno delo na delovnih ravneh s ciljem doseči konsenz držav glede tega predloga, ki ga je komisija podala novembra lani. In ministri bodo potrdili sklepe sveta, ki predstavljajo konsenz držav članic glede predlogov komisije na področju fiskalnih politik. Gre predvsem za poenostavitev okvira, potem poudarjanje srednjeročnega vidika izvajanja fiskalne politike, potem večjega tako imenovanega nacionalnega lastništva in pa tudi močnejših postopkov za zagotavljanje izvajanja teh fiskalnih pravil. In potem po potrditvi teh sklepov bo potem Evropska komisija konec marca objavila že za zakonodajne predloge za revizijo fiskalnih pravil, kjer se pa seveda pričakuje težka pogajanja. Slovenija pri tem zagovarja večji poudarek pri spremljanju razvoja, višine dolga in javnofinančne vzdržnosti in pa daljši poti prilagajanja čim manjšemu poudarku na teh strukturnih javnofinančnih spremenljivkah, na katere v bistvu niti država nima vpliva. In seveda menimo, da bi nacionalni srednjeročni plani lahko povečali to nacionalno lastništvo, ampak tudi tu je pač potrebna določena fleksibilnost, zato ker države članice niso niti v enakih fazah gospodarskega cikla niti nimajo enakih, torej ne vem zdaj teh glede energetske krize, enakih razmer in tako naprej.

Potem bo Evropska komisija na zasedanju predstavila tudi usmeritve za fiskalno politiko za leto 2024. Kot vemo, je letos četrto leto, ko velja tako imenovana odstopna klavzula oziroma po domače pač fiskalna pravila se ne gledajo tako kvantitativno kot so se gledala pred tem in seveda za leto 2024 se pa šteje, da bo ta klavzula, odstopna klavzula deaktivirana. Po domače, fiskalna pravila so nazaj in to pomeni, da bo treba najti spet en prehod, a ne, kako, kako neko prehodno obdobje, kako pač spet uveljaviti fiskalno disciplino. Tako da verjetno bo obstajalo neko prehodno obdobje med obstoječimi, sicer neuporabnimi in pa temi novimi fiskalnimi pravili. Slovenija usmeritve za fiskalno politiko 2024 pozdravlja, ker se zdaj spomladi seveda že pri nas začenjajo oziroma že tečejo postopki priprave proračunov za naslednja leta za fiskalni okvir 2024, zato so v luči razprav o reformi ekonomskega upravljanja potrebne neke jasne oziroma predvsem pravočasne usmeritve. Potem bodo pa ministri nadaljevali redno razpravo o ekonomskih in finančnih posledicah ruske agresije proti Ukrajini, kjer bo fokus na energetskih vidikih finančnih trgov. Tukaj podpiramo usklajeno delovanje, solidarnost med državami članicami. Prizadevamo si za ciljane začasne ukrepe proti draginji in pa čim bolj koordiniran odziv na ravni EU. Potem bodo ministri pripravili usmeritve za zasedanje ministrov skupine G20, ki bo aprila, torej spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada, ki bo aprila v Washingtonu, in v tem okviru bodo potrdili izhodišča EU za zasedanje skupine in pa izjavo za zasedanje Mednarodnega denarnega in finančnega odbora, pri čemer gre predvsem za nadaljevanje izvajanja dogovorjenih reform in ukrepov ter usmeritve za vodenje ekonomskih in drugih politik.

Brez razprave naj bi ministri sprejeli priporočila Sveta k razrešnici Evropski komisiji za izvrševanje proračuna za leto 2021, ki je bila pripravljena na podlagi torej pregleda Evropskega računskega sodišča. In sicer računsko, evropsko računsko sodišče je dalo mnenje brez pridržka o zanesljivosti zaključnega računa EU in pa o zakonitosti in pravilnosti prihodkov za leto 2021, medtem ko mnenje sodišča o zakonitosti in pravilnosti odhodkov EU je negativno, medtem ko je mnenje o zakonitosti in pravilnosti odhodkov v okviru mehanizma za okrevanje odpornosti pa brez pridržka. Največja tveganja in izzivi za proračun EU so glede na mnenje Evropskega računskega sodišča sta dva dejavnika. Ena je skupna izpostavljenost proračuna EU, ki se je v 2021 povečala predvsem zaradi izvedbe, zaradi uvedbe instrumenta Next Generation EU in pa izzivi, ki so povezani z vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini, ki so povečali tveganja za proračun EU. Potem bodo pa verjetno tudi brez razprave ministri potrdili sklepe s smernicami, ki bodo Evropski komisiji služili kot osnova pri oblikovanju že predloga proračuna EU za leto 2024. To je četrto leto večletnega finančnega okvira 2021-2027 in predlagane smernice zajemajo vse te pomembne elemente, ki so potrebni za pripravo letnega proračuna EU. Države članice želijo zagotoviti dovolj denarja za podporo prioritetam EU, za spodbujanje rasti, za pomoč Ukrajini in za izvrševanje novega večletnega finančnega okvira, hkrati pa zagotoviti ustrezne marže do zgornjih meja v posameznih poglavij, ravno zaradi odziva na nepredvidene razmere. Slovenija je, tekom teh razprav smo sprejemali predloge predvsem v korist kohezijskih držav, a ne.

Potem je točka je tudi izvajanje zakonodaje s področja finančnih storitev. En dan pred ECOFIN-om je pa zasedanje evroskupine, in sicer, to se pravi, to so, to je zasedanje ministrov članic držav, ki imajo evro. Tu bodo pa nadaljevali, tukaj se bodo pa nadaljevale razprave glede makroekonomskega in fiskalnega razvoja v državah z, torej na območju evra in pa tudi o smernicah za fiskalno politiko za 2023. Evroskupina bo razpravljala tudi o pripravi teh mednarodnih zasedanj, vključno z vidika razvoja menjalnih tečajev, a ne, in seveda bo informirano o zasedanju G7 finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank. Predvidena je razprava o razvoju inflacije v državah članicah območja evra in pa o reviziji ekonomskega upravljanja z vidika območja evra.

Hvala lepa.