Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo.

Spoštovane gospe in gospodje!

Komisija za državno ureditev je na 2. seji obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski. Komisija je podprla ukrepe, ki bodo omogočili kadrovsko popolnjevanje enot Slovenske vojske, tudi predlagane ukrepe o vključevanju mladih, ki nimajo dokončane srednje šole in njihovo možnost dokončanja šole v okviru zaposlitve v Slovenski vojski. Ker je bila v predstavitvi omenjena tudi možnost ustanovitve vojaške srednješolske ustanove, je komisija prosila za dodatna pojasnila in tudi glede nabora izobraževalnih ustanov, na katerih se bodo šolali pripadniki Slovenske vojske in način podpisovanja pogodb Ministrstva za obrambo z njimi. Na komisiji je namreč bilo izpostavljeno, da je v slovenskem javnem izobraževalnem sistemu dovolj možnosti za šolanje in izobraževanje, da imajo šole ustrezen kader, da so tudi materialno zelo dobro opremljene, in zato je smiselno, da se šolanje pripadnikov vojske vrši znotraj njih, vsaj v prvi fazi; to bi seveda prispevalo k racionalizaciji izobraževanja. Namreč, kot je komisija tudi opozorila na nizko opredeljene finančne posledice predloga zakona, načrtovano je nekako le 65 tisoč evrov letno, in komisija se je vprašala , ali bo ta vsota zadostovala za pokrivanje stroškov izobraževanja vojakov na srednješolski oziroma poklicni ravni. Namreč, če pogledamo nekako povprečno v Sloveniji, je letni strošek izobraževanja, se pravi vpisnina plus recimo eno povprečno število okoli deset ali dvanajst izpitov, nekako okoli tisoč 500 evrov, bi to pomenilo, da je to za med 40 in 50 pripadnikov Slovenske vojske, ki bi se torej lahko s tem zneskom izobraževali. Seveda, številka ni mala, ampak pravim, glede na potrebo oziroma na vključenost pa verjetno bo treba ta letni fond nekoliko tudi spremeniti.

Na vprašanje glede izobraževanja je torej bilo poudarjeno tudi to, da je v slovenskem, torej že obstoječem javnem šolskem sistemu zelo dobro razvito izobraževanje ob delu in bi to torej verjetno tudi bilo smiselno izkoristiti za te, ki se bodo v okviru Slovenske vojske šolali oziroma došolali. Predstavnik Ministrstva za obrambo in načelnik generalštaba sta tudi pojasnila, da je vzpostavitev srednješolske izobraževalne ustanove v okviru obrambnega sistema trenutno le ideja. Izobraževanje pripadnikov Slovenske vojske, ki so predmet tega predloga zakona, bi torej vsaj v prvi fazi potekalo v javnih izobraževalnih ustanovah, ki so razpršene tudi po Sloveniji, kar bi recimo tudi prispevalo k racionalizaciji samega izobraževanja.

Glede druge rešitve v predlogu zakona, torej stopnja povišane pripravljenosti, je pa komisija izpostavila, da razglasitev stanja povišane pripravljenosti ne sme voditi v situacijo, ko pripadniki Slovenske vojske, ki delujejo v enotah s stopnjo povišane pripravljenosti, ne bi bili ustrezno plačani za svoje delo. Prav tako je nujno, da so kriteriji za razglasitev povišane pripravljenosti in dolžino trajanja povišane pripravljenosti za posameznika in enoto jasni in niso subjektivne narave, še posebej, ker zavrnitev ukazov v času povišanja pripravljenosti lahko vodi tudi v odpoved delovnega razmerja oziroma določene denarne sankcije. Tu nam je predlagatelj pojasnil, da predlog zakona na področju povišanja pripravljenosti ne prinaša novih zakonodajnih predlogov, saj instrument se uporablja že od leta 2007. Poudarjeno je bilo, da so vsi pripadniki Slovenske vojske, ki delujejo v stanju povišane pripravljenosti vnaprej seznanjeni z dolžnostmi in koliko časa bodo v stanju povišane pripravljenosti ter kakšno je plačilo, plačilo je pa seveda urejeno v skladu z 59. členom Zakona o službi v Slovenski vojski in nikomur niso odvzete pravice iz delovno pravnih razmerij, žal pa določenih nalog v vojski ni mogoče opraviti brez stanja povišane pripravljenosti.

V razpravi je na komisiji bilo tudi postavljeno vprašanje, zakaj sta Sindikat vojske, obrambe in zaščite in Sindikat Ministrstva za obrambo predloga zakona dala negativno mnenje, medtem ko Sindikat vojakov Slovenije in Sindikat pilotov Ministrstva za obrambo na predlog zakona sploh ni dala pripomb. Tu nam je bilo pojasnjeno, da na Ministrstvu za obrambo, torej da so s sindikati potekala usklajevanja, a žal dogovor ni bil dosežen. Opozorjeno je tudi bilo, da se negativna stališča do predloga zakona nanašajo na ureditev plačila straže, ki je bila kasneje zaradi neusklajenosti s sindikati iz predloga zakona umaknjena.

Tudi je bilo na komisiji opozorjeno na mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki je podala precej obširno mnenje, ki smo ga pa danes seveda že tudi slišali. Sicer pa, torej komisija je predlog zakona oziroma dopolnitve Zakona o službi v Slovenski vojski podprla. Hvala.