Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim na seji. Hvala za rože in čestitke.

Torej, Zakonodajno-pravna služba je v skladu z Zakonom o Državnem zboru in Poslovnikom Državnega zbora pripravila pravno mnenje. To je naša dolžnost, da opozorimo na pravne vidike zakonskega predloga, saj namreč zakon, ki ga potem sprejme Državni zbor kot zakonodajalec, je pravni akt in pravni vir.

Razumemo sicer zadrege, ki so navedene v pojasnilih, ki smo jih prejeli od ministrstva v četrtek, vendar s pravnega vidika vojaško strokovni razlogi, kot navaja predlagatelj v tem pojasnilu, niso toliko relevantni.

Prvo vprašanje oziroma izhodišče o potencialnem znižanju zahtevane izobrazbe za vojake, to prvenstveno pomeni, vsebinsko vprašanje oziroma vprašanje primernosti predlaganih rešitev, kar je še zlasti vprašljivo. Mi smo ponudili v našem mnenju kar nekaj odločb Ustavnega sodišča. V tej zvezi bi opozorila na odločbo, ki je v obrazložitvi opozorila, da dodajanje novih ali višanje obstoječih izobrazbenih ali delovno izkustvenih pogojev lahko pomembno prispeva k višji kakovosti storitev. Ni videti razloga, da to ne bi veljalo tudi za Slovensko vojsko.

Zastavilo se nam je vprašanje, kako si predlagatelj razlaga navedbe iz Zakona o obrambi, da je izobrazba praviloma končana srednja šola. Kaj naj bi ta praviloma pomenilo? Ali to dopušča odstop od smeri ali od stopnje izobrazbe? Tudi glede na pojasnila se da ugotoviti, da si predlagatelj razlaga, da je odstop možen od obeh. V zvezi s tem smo opozorili, da glede same smeri, kar pomeni, da se kandidat za vojaka lahko nadalje izobražuje tudi za splošno izobrazbo, ne le za poklicno, da je to delno vprašljivo z vidika navedb tako v tem zakonskem predlogu kot v Zakonu o obrambi ki, da vojska potrebuje predvsem tehnični kader. Po drugi strani pa sama stopnja, nižanje stopnje izobrazbe za vojake pa postane delno vprašljivo glede na sodobne načine bojevanja, kot so opredeljeni v aktih, ki jih je predlagalo Ministrstvo za obrambo.

Nadalje, smo opozorili na stroške, na same stroške izobraževanja, ki se temu kandidatu za vojaka, ki podpiše to pogodbo o izobraževanju, ki so mu nastali tudi pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. Gre namreč za vprašanje oziroma kar dejstvo, da predlagatelj to razume, da se pred tem kandidat lahko izobražuje tako v javnem kot v zasebnem šolstvu. Tukaj so seveda stroški krepko različni, obrazložitev niti same določbe pa ne navajajo, da bi bil minister omejen na določen znesek, niti kaj naj bi ti stroški zajemali, saj so navedbe v obrazložitvi različne. Niti ni navedeno, da bi tak vojak, če ne izpolni pogoje izobraževanja, moral povrniti tudi razliko v plači, ki jo je prejemal. Predvsem pa se to izpostavi, to vprašanje glede same plače takega vojaka, ki lahko zasede delovno mesto za katerega vstopnega pogoja, to se pravi izobrazbe, ne izpolnjuje. Kot je razumeti in kot je navedeno tudi v pojasnilih, njuna plača naj bi bila enaka. Po našem mnenju je seveda to sporno z vidika 14. člena Ustave, saj ne gre za enaka dejanska stanja. Zdaj, pojasnila odrejajo na določbe Zakona o javnih uslužbencih, ki pa v bistvu v tem delu o plači ne govori. Govori o možnem odstopu, vendar pa je vprašljivo - predlagatelj tega ne utemelji -, ali je to možno tudi za vojaka, ki šele vstopa v službo v Slovensko vojsko. Namreč, njuna položaja, vojaka, ki je že zaposlen, in vojaka, ki vstopa, nista primerljiva. Ta vojak, o katerem govori predlog zakona, nima zahtevane izobrazbe niti nima delovnih izkušenj. Seveda velja enako plačilo za enako delo, to je ena od komponent 44. člena Zakona o delovnih razmerjih, na katerega se sklicuje pojasnilo, vendar se je treba zavedati, da je to enako plačilo za enako delo ob enakih vstopnih pogojih, to pa je, zahtevani pogoji za javno upravo in tudi za Slovensko vojsko, izobrazba. Tudi vse razporeditve pripadnikov Slovenske vojske temeljijo, so kategorizirane na splošni izobrazbi; vojaško usposabljanje je seveda dodatno, je pogoj, vendar plače se ravnajo po splošni izobrazbi. Glede pojasnila, da utemeljujete tak odstop tudi z Zakonom o vojaški dolžnosti, pa res moram povedati, da tako pojasnilo ni ustrezno. Vojaška dolžnost je seveda obrambna dolžnost vsakega državljana, tukaj pa govorimo o službi v Slovenski vojski.

Nadalje smo opozorili, da minister nima kriterijev, ki bi jih mu zakon določal, ki bi mu določali, s katerim izobraževalnim zavodom lahko sklene pogodbo. To je lahko sporno z vidika 120. člena Ustave; gre seveda tudi za tiste stroške, o katerih sem prej govorila.

Glede na to, da smo danes prejeli predloge amandmajev, da se črta posebnost ureditve delovnega časa v povišani pripravljenosti, res zgolj na kratko. Mi smo tu seveda videli krepke ustavnopravne pomisleke, zato smo povzeli relevantne sodbe, pravne vire evropskega prava. Kot temeljno se je seveda izpostavilo, ali predlagatelj meni, da direktiva, o kateri je govora, zanj sploh velja ali ne, saj se je v predlogu, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, navedlo, da gre za približevanje pravu Evropske unije; verjetno gre tu za pomoto. Iz pravnih virov Evropske unije seveda izhaja, da je treba zagotoviti zaščito in varnost delavcev, izjema od direktive pa je možna le za zagotavljanje dobrega delovanja služb, ki so nujno potrebne za zaščito varnosti, zdravja in javnega reda v primeru dogodkov izjemnih razsežnosti. Mi smo opozorili, da definicija povišane pripravljenosti je nepravilno vključena zgolj v pojmovnik, v zakonu ni razdelana. Pomanjkljivo je tudi, ker zakon ne določa, niti Zakon o obrambi niti Zakon o službi v Slovenski vojski ne določata nikakršnih kriterijev, ki bi načelnika generalnega štaba vodili k odločitvi za razglasitev povišane pripravljenosti. Ob tem je treba opozoriti, da stanje povišane pripravljenosti je seveda tudi vojna in izredno stanje, vendar so ti kriteriji v Zakonu o obrambi razdelani, razdelan je tudi nadaljnji postopek. Ob tem je mogoče tudi zanimivo, da povišana pripravljenost ni predvidena tudi za naravne nesreče. Ob tem je treba omeniti odločbo Ustavnega sodišča, ki se, ko je presojalo ukrepe v zvezi s pandemijo, v zvezi z definicijo naravnih nesreč ni naslonilo na pojmovnik, kjer je opredeljen pojem naravnih nesreč iz Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, temveč je ta pojem samo interpretiralo, zato je bilo treba podobno tudi v tem primeru ravnati. Seveda smo pa posebej opozorili, glede na to, da gre v obravnavanem primeru za kršitev človekove pravice letnega dopusta, da bi predlagatelj moral opraviti test sorazmernosti. Kakšne so njegove stopnje, je v bistvu določeno, pojasnjeno, opredeljeno v vseh odločbah Ustavnega sodišča, ki se s tem ukvarjajo. Povedala bi samo še glede prekrškov. Takšno kopičenje sankcij - na to se pojasnilo ne nanaša več - nič ne pove, seveda je zelo ustavno sporno. Gre namreč za to, da se določajo sankcije, tako disciplinski postopek, tako prenehanje pogodbe o zaposlitvi in denarna kazen po Zakonu o službi v Slovenski vojski, kot prekršek za isti dejanski stan, z istim opisom dejanja, ki pa ima lahko za posledico različno stopnjo narave kazni; niti ni povsem jasno, kdo je pristojni organ, ki bo o tem odločal. Seveda je popolnoma neprimerno, da za isto dejanje se odgovarja večkrat. Nomotehnična opozorila niso upoštevana v predlogih amandmajev, niti ni upoštevan naš predlog, da bi se uredilo prehodno obdobje, da bi zakon lahko polno učinkoval z novim šolskim letom. Tu bi se navezala tudi na besede državnega sekretarja, ki sem ga razumela, da naj bi se sicer zakon tako začel izvajati, vendar to ni zapisano.

Glede samih amandmajev pa seveda nimamo pripomb.

Hvala lepa.