Spoštovana gospa predsednica, hvala za besedo. Spoštovane gospe, gospodje.

Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti je obravnavala Komisija za državno ureditev. Na komisiji je bilo opozorjeno, da se odpravlja obvezna priprava analize digitalne vključenosti, saj v predstavitvi predloga je bilo rečeno, da ta analiza ni bila izvedljiva zaradi pomanjkanja relevantnih podatkov, torej tudi statističnih podatkov. Hkrati, ob tem se je predlagatelj skliceval na to, da bo za vzpostavitev ciljnih skupin upošteval veljavne evropske in nacionalne strateške dokumente ter aktualne statistične podatke, zato je komisija glede kriterijev za določitev ciljnih skupin prosila za dodatna pojasnila. Komisija je prav tako izrazila skrb, da bo nov način določanja ciljnih skupin potekal prepočasi in se bo torej zavlekel postopkov in pa razpisov.

V nadaljevanju je bilo pojasnjeno, da so kriteriji za določitev ciljnih skupin določeni v predlogu zakona in na ministrstvu menijo, da bo nov način določanja ciljnih skupin hiter ter bo ciljna skupina določena že v samem javnem razpisu. Prav tako je predlagatelj poudaril, da za zdaj ni možnosti, da bi se ciljna skupina določila v javnem razpisu, nov način pa bo omogočal, da se s kombinacijo različnih meril pride do tistih, ki pomoč države resnično potrebujejo.

Glede izvajanja analiz je bilo tudi dodatno pojasnjeno, da ni mišljeno, da analize doslej ni bilo mogoče izvesti, vendar se je 10. člen veljavnega zakona pri analizi skliceval na indeks digitalnega gospodarstva in družbe DESI, kar menijo, da ni bilo ustrezno.

Na komisiji je prav tako je bilo postavljeno vprašanje, zakaj so določene ustanove in nevladne organizacije posebej opredeljene v predlogu zakona kot tiste, ki bodo skrbele za spodbujanje digitalne vključenosti ranljivih skupin. Opozorjeno je bilo, da na področju dela z otroki s posebnimi potrebami, torej bi nujno med naštete ustanove bilo potrebno uvrstiti šole, ki s temi, torej otroci delajo in imajo izkušnje in znanje za delo s to ranljivo skupino, pa so izpadli.

Opozorjeno je bilo tudi, da so številne ustanove, ki so do zdaj vpisane v predlog zakona, dolžne že zdaj delovati pri spodbujanju digitalne vključenosti in posameznih skupin prebivalstva. Ta razprava je predvsem slonela na izkušnjah iz prejšnjega zakona, ko je šlo za tako imenovani digitalni bon in je v samem predlogu že bila zapisana točno šifra dejavnosti, ki jo neka inštitucija mora imeti in zgodilo se je v Sloveniji, da recimo srednje šole, pa tudi višje šole, ki v bistvu na tem področju delajo, usposabljajo in niso imele te kode dejavnosti oziroma šifre dejavnosti vpisane, ki pa se jo da v enem tednu pridobiti, se niso mogle prijaviti na razpis in to je bil ravno pomislek, da se ne bi podobne zadeve zgodile zdaj tukaj, kajti izobraževalne inštitucije so kadrovsko in materialno zelo dobro opremljene v Sloveniji in bi torej komot lahko bile vključene v ta način dela.

Prav tako je bil na komisiji izražen dvom ali bo štipendij javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski Sklad Republike Slovenije kljub predvidenim novim zaposlitvam sposoben obvladati področja dela glede na določene izkušnje nekaterih nevladnih organizacij pri delu z njimi in vsakoletne zamude pri izplačevanju štipendij. Komisija je zato želela dodatna pojasnila o vlogi javnega sklada v procesu vzbujanja digitalne vključenosti in krepitve digitalnih kompetenc prebivalstva. Prav tako je bilo na komisiji opozorjeno, da je treba glede projekta brezplačne izposoje računalniške opreme pojasniti ali pa postaviti jasna pravila tudi glede na nekatere negativne izkušnje z izposojo opreme v času epidemije covid za potrebe izobraževanja učencev in dijakov. Izpostavljen je bil primer ko so starši prevzeli, potem pa se je zgodilo, da so predstavniki določene skupnosti to opremo prodali in potem so se šole, ki so to izposojale, znašle v neprijetnem položaju. Pri tem je predlagatelj pojasnil, da se zavedajo, da je treba zagotoviti racionalno rabo javnih sredstev in da bodo vzpostavljena jasna pravila glede uporabe računalniške opreme in ravnanja z njo. Prav tako je bilo v mnenju izpostavljeno, da bi bilo treba v predlogu zakona narediti boljšo povezavo med ciljnimi skupinami, ki bodo definirane kot tiste, ki jim manjka digitalnih kompetenc med projektom brezplačne izposoje računalniške opreme, izobraževanja teh ciljnih skupin in cilji, ki jih država želi doseči s celo celotnim naborom ukrepov. Sama izposoja računalniške opreme ne bo pomagala, če nekdo nima znanja in nima neposredno nekoga, ki bi mu pomagal pri pridobivanju znanja, podobno kot tisto, ko govorimo, kaj je prej kura ali jajce.

Postavljeno je bilo tudi vprašanje ali bodo imele možnost na javnih razpisih za nakup računalniške opreme za izposojo sodelovati tudi podjetja, kar bi lahko povzročilo komercializacijo dejavnosti oziroma tega, kar predlog zakona torej predvideva. Tu je bilo pojasnjeno, da gre sicer oprema neposredno tistemu, ki jo potrebuje, saj če nekdo nima opreme, niti ne more pridobiti digitalnih kompetenc, ter da so pri mehanizmu zagotavljanja dostopa do računalniške opreme upravičenci ljudje iz ranljivih skupin in zato do te opreme ne bodo upravičena podjetja. Ker namreč je bilo vprašanje, ali bodo lahko tudi tisti, ki bodo izobraževali, kandidirali na to brezplačno opremo.

Komisija je v nadaljevanju tudi zaprosila še za predstavitev celotnega postopka izposoje računalniške opreme, torej kam se bo posameznik prijavil, kako bo ugotovljeno ali oseba sodi v skupino ranljivih posameznikov, kdo bo reševal pritožbe v zvezi z dodelitvijo opremo, kar se bo verjetno dogajalo in prav tako je komisijo zanimalo, kako bo potekalo pridobivanje računalniške opreme za javni sklad in kako bo urejen servis te opreme. Predlagatelj je na komisiji sicer predstavil celoten postopek, znotraj katerega je določen prednostni vrstni red za pridobivanje opreme. Opozorjeno je bilo tudi, da bo znotraj posameznih skupin v primeru, da v nekem trenutku ne bo na razpolago dovolj opreme, upošteval časovni vrstni red oddaje vlog. Pri tem je seveda komisija opozorila na morebitno krivičnost takšnega sistema.

Na seji komisije je bila ravno tako izpostavljena tudi pripomba v mnenju Zakonodajno-pravne službe, kar smo danes slišali glede tega, da se z novelo posega v skoraj polovico materialnih določb obstoječega zakona in bi bilo ustrezneje pripraviti nov zakon, ki bi bil za to tudi bolj jasen.

Želim poudariti na koncu, da torej komisija podpira cilje predloga zakona. Zavrnitev predloga zakona pa izhaja iz opozoril v razpravi, da je predlog nejasen in da se bodo zapisani cilji tako kot so opredeljeni zdaj, težko uresničevali in da je načrt spodbujanja digitalnih kompetenc predvsem ranljivih skupin premalo konkreten. Po mnenju komisije iz predloga zakona ne izhaja jasen način izvajanja postopkov razpisov in mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme. I

In kot sem že omenil, komisija torej predloga zakona iz naštetih razlogov ni podprla, sicer pa cilje kot takšne pa seveda podpira. Hvala.