Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni.

Zakonodajno-pravna služba je v skladu s svojimi pristojnostmi preučila predlog zakona in pripravila pisno mnenje. Bistvene poudarke iz mnenja bi na kratko predstavila in se opredelila tudi do vloženih amandmajev.

V uvodnem delu mnenja smo izpostavili, da se s predlogom zakona posega v skoraj polovico materialnih določb Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, poleg tega pa predlog zakona uvaja 5 novih členov, ki urejajo povsem novo vsebino, zato bi bilo že zaradi obsega noveliranja ustrezneje pripraviti nov zakon in ne zgolj sprememb in dopolnitev obstoječega. Še pomembnejši razlog za pripravo novega zakona pa je dejstvo, da predlog zakona v določenem delu bistveno posega v koncept veljavnega Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Zaradi spremembe 9. člena zakona ciljne skupine ne bodo več določene na zakonski ravni, temveč bo zakon določal zgolj merila na podlagi katerih se bodo ciljne skupine oblikovale v načrtu spodbujanja digitalne vključenosti. Med ukrepe za spodbujanje digitalne vključenosti v 12. členu zakona pa se dodaja nov ukrep, katerega bistvo je možnost izposoje oziroma pravica do izposoje računalniške opreme. Obstoječi ukrepi za spodbujanje v 12. členu zakona so oblikovani v smislu finančnih spodbud, nov ukrep pa je izrecno opredeljen kot pravica točno določenih upravičencev, ki so definirani v novem 23.c členu zakona. S tem se odpirajo vprašanja glede razmerij med ciljnimi skupinami, ki so jim sicer namenjeni ukrepi za spodbujanje in se bodo oblikovale na podlagi meril iz novega 9. člena zakona ter upravičenci do tega novega ukrepa ter ustreznosti umestitve nove pravice med ukrepe za spodbujanje. Ureditev novega ukrepa bistveno odstopa od urejanja ostalih ukrepov za spodbujanje, zaradi česar vnaša nekonsistentno zakonsko besedilo in odpira vprašanja glede ustreznosti njegove zasnove in izpeljave glede na celotno zakonsko ureditev. Po presoji ZPS predlog zakona tako nekonsistentno posega v temeljno zasnovo zakona ter ruši njegovo celovitost. Predlagane rešitve, ki se nanašajo na pravico do izposoje računalniške opreme, pa so do določene mere oblikovane nejasno, zato je treba opozoriti, da temeljno načelo pravne države iz 2. člena Ustave določa, da morajo biti zakonske norme jasne in razumljive, tako da je mogoče nedvoumno ugotoviti njihovo vsebino in namen, da jih je mogoče izvajati, da ne omogočajo arbitrarnega ravnanja organov, in da dovolj določno opredeljujejo pravni položaj subjektov na katere se nanašajo in s tem pravnim naslovljencem zagotavljajo, da iz norme ugotovijo svoje pravice in obveznosti.

V pripombah k posameznim členom smo izpostavili zlasti določene pravno sistemske pomisleke, opozorili smo na notranja neskladja v zakonskem besedilu ter na neskladja med zakonskim besedilom in njegovo obrazložitvijo ter opozorili na nekatere nomotehnične pomanjkljivosti predloga zakona. Pri tem se večji del naših pripomb nanaša na 11. člen predloga zakona, ki natančneje ureja mehanizem za dostop do računalniške opreme, kjer smo izpostavili, da bi bilo predlagane rešitve treba ponovno natančno preučiti z vidika njihove vsebine, umestitve in izvedljivosti. Na tem mestu bi posebej opozorila na pripombo iz mnenja, da predlog zakona ne določa nobenih dodatnih pogojev za pridobitev pravice do izposoje računalniške opreme, saj iz njega izhaja, da ta pravica pripada vsem upravičencem, ki so določeni v novem 23.c členu zakona, neodvisno na primer od doseganja ciljne ravni digitalne vključenosti, zato se zastavlja vprašanje, ali bo s tako zasnovanim ukrepom sploh mogoče doseči cilj, ki se s predlogom zakona zasleduje. Hkrati pa je razvidno, da razpoložljive računalniške opreme ne bo toliko, da bi vsi, ki jim bo pravica do izposoje priznana, računalniško opremo dejansko prejeli v izposojo, temveč naj bi bili nekateri upravičenci zgolj uvrščeni na čakalni seznam po prednostnem vrstnem redu.

Poudarili smo, da bo upravna odločba, s katero bo upravičencu priznana pravica do izposoje računalniške opreme, skladno z 224. členom zakona o splošnem upravnem postopku postala dokončna in izvršljiva, ko bo potekel rok za pritožbo, vendar pa take odločbe ne bo mogoče izvršiti, če računalniške opreme za izposojo ne bo na voljo, s čimer bo pravica upravičenca dejansko izvotljena. Z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin se nekatere rešitve v predlogu zakona izboljšujejo, vendar pa izpostavljeni pomisleki, ki se nanašajo na konceptualno zasnovo zakona in ustreznost umestitve novih rešitev v zakon ter njihovo izvedljivost, kljub podanim pojasnilom, ki jih je posredovalo Ministrstvo za digitalno preobrazbo, ostajajo.

Glede amandmaja k 11. členu predloga zakona bi posebej opozorila, da rešitev sedaj sicer ne predvideva več, da bodo vsem upravičencem izdane odločbe o izposoji, temveč se bo izdalo samo toliko odločb kot bo na razpolago računalniške opreme, pri čemer pa ni jasno, kaj se bo zgodilo s preostalimi vlogami oziroma kdaj in kako bo o njih odločeno. V zvezi s tem bi opozorila še na načelo ekonomičnosti postopka, ki je eno temeljnih načel Zakona o splošnem upravnem postopku in se med drugim izraža tudi na primer v določbah tega zakona, ki določajo roke, v katerih je treba izdati odločbo. Hvala.