Hvala.

Spoštovani predsednik odbora dr. Premk, člani Odbora za obrambo, ostali navzoči!

Pred nami dokument, ki je nekako prišel v javnost konec meseca decembra, ko smo sprožili postopek javne obravnave tega dokumenta, ga objavili na internetu ter opravili celovito javno in tudi strokovno razpravo. V sredini meseca januarja je bil v zvezi s tem bil opravljen tudi posvet v prostorih Državnega zbora oziroma sveta. Na posvetu samem je strokovna javnost seveda v veliki meri podprla dokument, smo pa slišali tudi seveda tehtne pripombe, ideje, pomisleke in moram reči seveda, da veliko večino tega smo inkorporirali v dokument, ki je danes tukaj pred nami; dokument je bil živ do trenutka, ko je bil potrjen na Vladi in bil poslan v Državni zbor.

Zakaj ta resolucija? Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 je najvišji razvojno usmerjevalni in hkrati tudi dolgoročni planski dokument, ki ga pripravlja Ministrstvo za obrambo, seveda v sodelovanju s Slovensko vojsko, in nekako determinira, kako se bo le-ta razvijala v letih in desetletjih, ki so pred nami. Ključen razlog za spremembo je na eni strani spremembe varnostnega okolja. Vsi skupaj vidimo, spremljamo zadnje leto, kaj se dogaja v naši soseščini, vojna, agresija Rusije na Ukrajino in seveda tektonski premiki, ki so pripeljali tudi do tega, da se dve nevtralni državi, dve nevtralni evropski državi, kot sta Švedska in Finska, pridružujeta Zvezi Nato. Torej, spremembe globalnega in varnostnega okolja v Evropi in tudi vpliv le-tega na Slovenijo je tisti najširši strateški okvir. Okvir vsebinske narave je pa povezan s samim opremljanjem in razvojem zmogljivosti Slovenske vojske in tukaj je ključna sprememba, ki je zastavljena v resoluciji, da se ključni dve zmogljivosti, srednja bataljonska bojna skupina in srednji bojni izvidniški bataljon zgradita hkrati, torej paralelno, vzporedno in ne več kaskadno druga za drugo, kot je bilo predvideno v prej sprejetem dokumentu februarja lanskega leta.

Druga velika sprememba je povezana s tem, kar je tudi ena izmed velikih, temeljnih izkušenj te vojne, ki divja v naši soseščini, to je zaščita lastnega neba, lastnega zračnega prostora, torej države kot take, objektov, kritične infrastrukture, prestolnice in seveda vseh drugih objektov. Torej, Slovenija nima zaščite lastnega zračnega prostora s sistemi srednjega dometa. Ta razvoj, torej ideja, da se gre v izgradnjo teh zmogljivosti v hiši, je to dolgoletna ideja, aktivnosti so potekale, s to resolucijo pa mi to sedaj uvrščamo med prioritete v tem prvem razvojnem obdobju.

Tretja pomembna zadeva, ki je tudi zapisana v tej resoluciji, je sprememba okrog izgradnje helikopterskih zmogljivosti. Tu naj se najprej posujem s pepelom še za to, kar sem nazadnje razlagal, ko smo imeli Odbor za obrambo na temo proračuna, kjer smo opravljali razpravo o tem, kako in zakaj nadgradnja obstoječih helikopterjev Bell 412 še ni narejena oziroma kdaj bo in kako je z alociranimi sredstvi. Takrat sem povedal, da smo tik pred tem, da zadevo vzpostavimo in začnemo izvajati. Po ponovnem in tehtnem premisleku v hiši sami, torej v ministrstvu, v Slovenski vojski, smo zadeve še enkrat dali na mizo in ugotovili naslednje, da sam projekt nadgradnje helikopterjev Bell 412 bi stal ca več kot 6 milijonov na konkreten helikopter, da so helikopterji stari okrog 30 let, da projekt, ki bi bil izveden, bi bil izveden na način, da bi ga izvajalo podjetje, ki do sedaj takih izkušenj ni imelo; torej, projekt nadgradenj bi predali nekomu, za katerega dejansko ne vemo, ali to tipsko dela. Torej ni tipske nadgradnje tega helikopterja in bi to predstavljalo veliko tveganje. In potem tisto, kar je pa seveda tukaj še najhujša zadeva pri vsemu skupaj, je pa ta, da za čas nadgradnje teh helikopterjev ti dejansko helikopterja nimaš vsaj dve leti. Mi pa vsi skupaj vemo, da je bila naša temeljna zaveza, da želimo našo helikoptersko floto povečati. In torej ideja je, da se jo poveča za štiri helikopterje, ki bodo potem tudi uporabljeni za zaščito in reševanje, za reševanje v gorah, cestah, za nudenje nujne medicinske pomoči in tako dalje. S samim projektom nadgradnje bi pa dejansko zmanjšali svojo floto. In zato, ko smo dali to vse skupaj na mizo, smo nekako prišli do tega, da je seveda bolj smotrno, da zapeljemo projekt, ki se mu reče dokup in seveda tudi zamenjava kaskadna, torej s helikopterjem, ko pride noter, stari odidejo v pokoj helikopterske flote. 412 lahki helikopter se je dokazal tako v Sloveniji v številnih operacijah, statistike vemo, kakšne so, koliko je teh reševanj, in seveda tudi v operacijah, ki jih je Slovenska vojska izvajala po Balkanu, pa še kje drugje.

Naslednja zadeva, ki je povezana s sistemom samim, je sledeča. Izpostavili smo zelo jasno in nadgradili zadevo, ki se ji reče vlaganje v raziskave in razvoj. Tu smo jasno večkrat že povedali, da želimo, da se izdatneje financira slovenske raziskave in razvoj. Zato smo tudi letos v letošnjem proračunu za petkrat povečali sredstva, ki so bila lani temu namenjena, in projekti bodo kmalu ugledali tudi luč sveta kot razpis teh projektov, in, seveda, slovenski raziskovalci in vsi tisti, ki se želijo prijaviti na te projekte, se bodo lahko prijavili. In ta zaveza je še močnejša v zavezah proračunskih naprej in tudi jasno zapisana v resoluciji, da bo to ena izmed ključnih smeri delovanja v prihodnje. Za naslednje leto smo ta sredstva še podvojili, s ciljem, da dosegamo 2 % obrambnega proračuna za raziskave in razvoj. Jasno smo zapisali tudi, da želimo, da je 20 % proračuna, obrambnega, namenjenega vlaganju v nove sisteme; če poenostavljeno povem, torej, da se nameni ta denar za investicije v sisteme. Tu se zdaj tudi spreminja metodologija, kako bo to šlo v prihodnje, bomo videli, ampak teh 20 % smo dosegli lani in seveda tudi zaveza je, da bomo dosegli to v letošnjem letu in v letu, ki prihaja, in potem tudi seveda naprej. Veliko pričakovanja in veliko je bilo govora o tem v javnosti v zadnjih mesecih, kako ni 2 % za obrambo v Evropski uniji, v zvezi Nato tisti vrh, ampak spodnji prag, da je pričakovanje, da se to doseže čim prej. Vsi skupaj vemo, da je to bila zaveza Slovenije, politična tudi iz procesa vključevanja zveze Nato, seveda nikoli ni bila realizirana pod nobeno Vlado, torej, da se zagotovi 2 % sredstev v sistemu obrambe, torej za obrambne izdatke. Zdaj smo obdobje, ki je bilo zapisano v prejšnji resoluciji oziroma v obstoječi resoluciji, skrajšali za pet let in tudi nekako predstavili zelo jasno dinamiko, kako bi prišli do teh 2 %. In tu je morda zdaj čas, da se te stvari skozi leta tudi udejanjijo.

Pomemben vidik tudi predstavlja zelo jasno zapisana zaveza, da na eni strani se gradijo jasne vojaške zmogljivosti, katerim smo se sami zavezali, in na drugi strani, da se tudi seveda gradijo in nabavljajo zmogljivosti, ki so namenjene za tako imenovano dvojno rabo, torej za pomoč, podporo sistemu zaščite in reševanja. Videli smo v lanskem letu tako na pri požarih na Krasu vlogo slovenske aviacije, vlogo cistern in seveda tudi inženircev na terenu, videli smo to pri poplavah. In to, kar se je lani zgodilo, da je bila Slovenska vojska takoj, da rečem, vpoklicana, da pomaga, bo tudi nekako smer za v prihodnje. Seveda, da pa lahko to dela v polni meri, pa potrebuje temu ustrezno opremo in tehniko. In temu bo seveda tudi namenjeno vlaganje v obrambni sistem v prihodnje.

Če nekako mogoče povzamem ta uvodni del, bi dejal naslednje, da seveda je to temeljni in ključni strateški dokument, s katerim Državni zbor, torej najvišje politično telo v državi, zaveže in narekuje Vladi in seveda skozi Vlado tudi potem Ministrstvu za obrambo in Slovenski vojski, da obrambni sistem prilagodimo izzivom časa. Izkušnja tega konflikta, o katerem si nihče mislil pred letom in dvema tednoma ali tremi, da se bo dogodil, je pred nami. Izkušenj je ogromno in seveda ob vseh teh, da tako rečem, težkih sistemih se zavedamo v obrambnem sistemu, da je digitalizacija, da je uporaba sodobnih tehnologij, da je uporaba brezpilotnih letalnikov, sistemov za motenje le-teh tista prava pot in da Slovenija skozi tisto, kar ima, in to je lastno ozemlje in strateški pomen le-tega, Luke Koper in baze Cerklje omogoča tranzit čez našo državo in deluje kot zaledna država v primeru kakršnihkoli zaostrenih razmerij. Zavedati se je pač potrebno, da ko smo pristopili v zvezo Nato na podlagi referendumske volje, smo se tudi zavezali k temu, da bomo delovali v sistemu kolektivne obrambe in da to prinaša na eni strani prednosti, na drugi strani pa tudi določene zaveze in obveznosti. In to bomo izpolnili in izpolnjujemo skozi tukaj zapisano. Hkrati pa, kot sem dejal, se zelo jasno zavedamo pomena svojega ozemlja, zavedamo se izkušenj, ki jih imamo, zgodovinskih, od leta 1991 do druge vojne, da za nazaj ne govorimo o pomenu, kako zaščititi lastno ozemlje, ko se gibljejo razne vojske čez slovensko ozemlje. In temu bomo tudi namenjali pozornost v prihodnje. Ambicija je torej, da se vojaška mobilnost oziroma mobilnost in sredstva ter vlaganja v zagotavljanje vojaške mobilnosti tudi prikazuje skozi obrambne izdatke, in temu v Ministrstvu za obrambo seveda namenjamo veliko pozornost.

Mogoče toliko za uvod, predsednik, potem pa sem seveda na voljo za vprašanja.