Najlepša hvala za besedo.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vsi ostali vabljene in vabljeni, spoštovana javnost.

Full sorry, če sem koga pozabila omeniti. Full sorry. To sta praktično edini dve besedi v angleškem jeziku, ki ju pozna oziroma razume moj oče, pa še za to sem kriva jaz, ker sem to besedno zvezo precej uporabljala v najstniških letih. Moj oče je upokojen in je vdovec. Sicer počne ogromno stvari v življenju, ampak seveda tudi precej časa preživi ob gledanju televizije, tudi računalnik uporablja, pametnega telefona nima, še, ampak vidim pri njem željo, da hoče biti v koraku s časom oziroma v prevodu to pomeni, da hoče biti v čim lažjem stiku, ne samo z mano, ampak na splošno z ljudmi oziroma s civilizacijo, bom tako rekla.

In kaj njemu pomagata ti dve besedi? Če, na primer, hoče iti še bolj v korak s časom in si pogledati kakšno stvar na Netfliksu ali pa, če želi pogledati risanko na Disney Plusu in jo razložiti svoji vnukinji, preden ona začne njemu razlagati, ker verjetno do tja slej kot prej pridemo, ali pa, zakaj ne bi smel imeti Appla, konec koncev, kot jaz in kot marsikdo verjetno tudi v tej dvorani. Ne vem. On preprosto tega ne more imeti, ker ne more razumeti jezika, ki ga uporabljajo te naprave oziroma ta podjetja za svoje vsebine in jaz mu v bistvu tukaj spet lahko rečem samo »full sorry«, ti pač tega ne moreš imeti in ne moreš gledati teh stvari. Lahko gledaš, ampak ne boš razumel, tako da full sorry.

Izpostavila sem svojega očeta res samo zato, ker sem vam želela iskreno na začetku razložiti, od kod sem jaz čisto na začetku začela izhajati, ko sem razmišljala v smeri, da to pa je res težava in kaj lahko jaz s svojega položaja storim za to, da se ta stvar izboljša. In potem začneš gledati širšo sliko in razmišljaš, kaj pa otroci oziroma mladostniki, no, bolj natančno, zato ker današnji starši najstnikov po mojem morajo že poznati več besed kot ti dve, ki sem ju jaz omenila. Seveda ne govorimo vsi slovnično pravilno in seveda tudi jaz govorim v narečju in seveda tudi jaz uporabljam tujke, ampak tako kot danes govori marsikdo od mlajše generacije, to smo lahko konec koncev tudi javno spremljali ali pa spremljamo v različnih resničnostnih oddajah. Jaz ne vem za vas, ampak meni je to, pa bom povedala po njihovo, too much. In potem greš še dlje v razmišljanju kaj lahko storiš. Torej, okej, eno so starostniki, drugo so tisti, ki ne govorijo tujih jezikov, še vedno jih je veliko, tretje so potem mladi, potem so pa tukaj še slepi, slabovidni, gluhi in naglušni. Zakaj bi bili oni diskriminirani, ker so v tem trenutku? In potem greš v razmišljanju še dlje. Okej, jaz lahko gledam Netflix, Amazon Prime, Disney Plus, lahko imam vse možne Apple naprave, nimam težav z razumevanjem in nimam težav z uporabo tega. Ampak zakaj bi se kdorkoli od nas moral s tem zadovoljiti, da ne moreš tega imeti v maternem jeziku doma? Danes sta fizični pa digitalni svet res res zelo prepletena in jaz sem prepričan, da si nihče od nas ne zna več predstavljati življenja brez tehnologije in verjetno bo tega samo še več. Moramo se pa tudi zavedati, da se v industriji zabavnih vsebin, torej filmov, serij, itn., v bistvu dogajajo tudi korenite spremembe navad pri ljudeh oziroma pri potrošnikih, ker se pomikajo od televizije, s katero smo nekako mi odraščali, k pretočnim vsebinam, ki jih ponujajo različne spletne platforme. Zgodila se je Netflix revolucija, sledile so ji tudi druge korporacije. Naročnikov imajo precej, v vseh državah in ta podjetja so res ogromna. Recimo, samo za primerjavo, Disney ima letnih prihodkov več kot je slovenski BDP, Netflix, ki pa služi izključno s ponujanjem pretočnih vsebin, pa ima prihodke približno za polovico slovenskega letnega BDP. In pri tem prehodu, ki se bo v naslednjih letih zagotovo samo še stopnjeval, se dogajajo spremembe tudi na širši ravni. Seveda je angleščina najbolj razširjen in uporaben jezik in prek gledanja serij ali pa filmov se mnogi res že v mladih letih naučijo tudi angleščine oziroma nekega tujega jezika. To je seveda dobra stvar, s tem ni nič narobe, ampak zapostavljanje jezika ali jezikov pri multinacionalkah pa vendar za sabo potegne preveč stvari. Prva stvar je že omenjena degradacija našega knjižnega jezika. Ja, jezik je živa stvar, ampak to ne pomeni, da naj nam ne bo mar, če se ga ne spoštuje.

Druga stvar je, da se finančno podpira domače, slovenske prevajalce in vso s tem povezano industrijo. Kot sem že povedala, trend se obrača v smer pretočnih vsebin. Najbolj pomembno pa je, po mojem mnenju, da se tako ali drugače preprosto prisili ta podjetja k spoštovanju jezika in države, v kateri so prisotni. Ta problematika sicer ne zaobsega samo teh streaming - namenoma sem uporabila tujko - platform, ampak tudi vmesnike, recimo pri že omenjenem Applu, pa tudi pri avtomobilih in drugih produktih, ki na našem trgu. Če neko podjetje pride ponujati ali pa prodajati svoje izdelke na slovenski trg, ki je trg Evropske unije, mora spoštovati jezik na tem trgu. In slovenski jezik je uradni jezik Evropske unije in je popolnoma vseeno, ali je to v fizičnem svetu ali v digitalnem svetu, ker razlik tukaj biti ne sme. Jaz sem se zato odločila ta podjetja pozvati, da naj te zadeve uredijo, in res upam, tako kot je že predsednica povedala, da smo vsi na enakih stališčih glede tega, ker si v bistvu niti ne znam predstavljati, zakaj ne bi bili ali zakaj bi bili na nasprotnih bregovih. Predvsem zato, ker je bil odziv javnosti na te pozive res velik in dober v smislu pozitivnega, niti enega negativnega komentarja ni bilo na to zadevo, in jaz mislim, da je to treba imeti v mislih pri tem, kako se lotiti te zadeve, seveda vsak od nas potem v okviru pristojnosti, ki jih imamo.

Kar se tiče odziva podjetij, ki sem jim pisala, je pa tako, da so se nekatera odzvala, druga še ne. Z nekaterimi smo še v dogovorih glede sestankov, s predstavniki Netflix in Disneyplusa sem se pa že srečala in vam ne bom lagala, ker so mi zelo jasno povedali, da v bližnji prihodnosti ne nameravajo razširiti ponudbe na slovenski jezik. Ampak, ali vam povem, zakaj - zato, ker jim ni treba, so rekli, ker ni pritiska, ker ni zakonodaje, menda, ker ni inšpekcije oziroma sankcij, ukrepanj. / oglašanje iz dvorane/ Disney in Netflix. Torej vemo, kaj nam je storiti, očitno, če oni tako pravijo. A preden se kdo oglasi pa reče, ja, če mi to naredimo, potem bodo vsa podjetja šla, si res želimo odganjati podjetja iz države? Naj vam povem, da sem se z njimi pogovorila tudi o tem in, a veste, kaj so mi rekli - da vedno upoštevajo zakonodajo in da še nikoli doslej niso zapustili nobene države. Tako da tudi glede tega potem vemo, kaj lahko storimo. In preden mi še kdo reče, ja, potem pa ne uporabljati Appla, pa ne gledati Netflixa, če te to toliko moti, še na to odgovorimo naprej, za vsak slučaj, s tem nič ne rešimo, če jaz ne uporabljam Appla ali Netflixa. Drugič, materni jezik oziroma uporaba maternega jezika v domovini je moja pravica in moja izbira in to bi morali upoštevati vsi, ki so tukaj.

Zdaj, zakaj to še ni urejeno in zakaj nismo šli v korak s časom glede tega na področju zakonodaje in zakaj inšpektorji ne ukrepajo v meri, kot bi morda že lahko, ne vem, ni vprašanje zame, ampak verjamem, da bodo to gostje v nadaljevanju še ostali povedali. Je pa dejstvo, da je zakonodaja pomanjkljiva v tem trenutku tudi na evropski ravni, kaj šele na nacionalni. Jaz sem poskušala nekako lotiti se, no, te stvari na mehkejši način, s temi pozivi oziroma da sem jih z argumentacijo prepričevala, zakaj je to potrebno, ampak res mislim, tudi glede na njihove dosedanje odzive, da so potrebne neke zavezujoče rešitve, torej zakonodajne, ki bi potem jih te multinacionalke spoštovale.

Zakon o javni rabi slovenščine, o katerem bomo po mojem v nadaljevanju govorili, precej je zastarel, verjamem pa, da bo tukaj kulturno ministrstvo, ker je že nakazalo z ustanovljeno že omenjeno skupino, pripravilo neko novelo, s katero bi potem bila ta pravila o nujnosti uporabljanja slovenskega jezika na slovenskem trgu bila bolj eksplicitna, čeprav imamo 20. člen, o katerem ste lahko prebrali tudi v gradivih, ki ste ga dobili, se pravi, ta člen zavezuje akterje k uporabi slovenskega jezika v Republiki Sloveniji, kjer piše, da mora v elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah biti omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis. Očitno nekateri ta člen berejo po svoje, ne vem in očitno je treba te zadeve bolj eksplicitno zastaviti.

Moram pa opozoriti samo še na eno stvar, recimo na Netflixu so mi rekli tudi, da nimajo sedeža v Sloveniji in da njim zaradi tega ni treba upoštevati slovenske zakonodaje, da jih ne zavezuje, tako, da bo verjetno pri iskanju zakonskih rešitev treba imeti v mislih tudi to.

Samo še na kratko o evropski zakonodaji. Približno 5 let nazaj, takrat jaz še nisem bila evropska poslanka, so posodobili direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah in ta je v bistvu strogo regulirala ta sektor. Direktivo so potem države oziroma večina držav je prenesla v nacionalni pravni red, ampak je problem, da se je ravno pri teh jezikih tudi tukaj zadeva izkazala za pomanjkljivo. Določa seveda pogoje za dostopnost storitev za invalide in tudi preprečuje to, kar je že v bistvu predsednica omenila, da se ne ponavljam, torej kakršnokoli diskriminacijo preprečuje, ampak ni pa eksplicitno omenjena noter diskriminacija jezika, čeprav, če mene vprašate, bi se to lahko bralo z vidika diskriminacije etničnega porekla državljanstva, ampak ni pa jezik kot tak omenjen noter in potem seveda lahko vsak po svoje to bere, na žalost. Mi pa v Odboru za kulturo v Evropskem parlamentu ravno te dni zaključujemo poročilo o implementaciji te direktive in v tem poročilu med drugim zdaj opozarjamo tudi na jezikovno diskriminacijo. Žal je pa to nezavezujoče mnenje odbora oziroma parlamenta in niti ne bo imelo takojšnjega učinka. Ampak možnosti, ki obstajajo še druge so, recimo na evropski ravni, če se omejim nanjo, bi lahko naredili ponovno revizijo omenjene direktive in bi eksplicitno zapisali tudi konkretno o ponujanju slovenskega jezika v tem primeru ali pa bi prek tožbe komisije lahko pravno razčistili implementacijo teh členov, ne vem, preko Evropskega sodišča ali pa bi lahko naredili ločen akt, neko ločeno regulacijo na evropski ravni, kjer bi se vnesle zelo jasne določbe za nujnost spoštovanja oziroma upoštevanja vseh jezikov Evropske unije kot pogoj, da so te platforme lahko na trgu Evropske unije, zato, ker je njim to tako ali tako ključno, oni večino ali pa, ne večino, ne nujno večino, ampak veliko prihodkov res dobijo ravno iz trga Evropske unije.

Primeri dobre prakse obstajajo, v dveh odstavkih, vam jih povem, najprej podjetja, ker niso vsa podjetja taka kot ta, ki smo jih do zdaj omenjali, recimo HBO oziroma HBO, lastnik je Discovery, Time Warner ali pa Sky, ki je nedavno prišel na slovenski trg, oni imajo slovenske podnapise in prevod vmesnika in to so oni pripravili, še preden so lansirali svoje ponudbe na naš trg. Tako, da očitno se da, ni ravno tako, da se jim ne splača ali kakorkoli, očitno, njim se. Narobe svet je po mojem tudi to, da Apple recimo ima Apple TV Plus in tam pa imajo slovenščino, tako da če delno upoštevajo, bi po mojem mnenju lahko upoštevali v celoti za vso svojo ponudbo oziroma izdelke. Dobri primeri so tudi pri državah, recimo Islandija je uspela prepričati svojo strategijo digitalne platforme, da oni naj imajo svoje vsebine tudi v islandščini, tako da tam imajo to urejeno. V Španiji so dosegli, da ima digitalna platforma podnapise tudi v njihovih souradnih jezikih, se pravi katalonščina, galicijščina, baskovščina, to je tam vse urejeno, pa marsikaterega od teh govori manj ljudi, kot je Slovenk in Slovencev, tako, da tudi ta teza o majhnosti trga nekako ne vzdrži s tega vidika. Ker zdaj jaz razumem, da podjetja vodi želja po prihodkih, saj to je logična stvar, ampak vendarle mislim, da ne smemo sprejeti njihovih argumentacij. Na primer Netflix mi je rekel, da je lokalizacija tako imenovana tehnično in cenovno zahtevna. Ampak, če so nekatere druge platforme dokazale in pokazale v praksi, da se da, da je to mogoče, ne vem, recimo tudi Hrvaška ima delno lokalizacijo na Netflixu. Zakaj pa tam lahko? Lahko se gremo potem tudi tako.

Torej pod črto, velikost oziroma majhnost, če želite, trga ne opravičuje diskriminacije jezika ima majhnost, če želite, trga ne opravičuje diskriminacije jezika ali neke kulture in če tega ne bodo razumeli zlepa, je pa po mojem treba drugače se lotiti. In jaz ne nameravam pristati tudi na kakršnekoli izgovore pristojnih, da se ne da urediti, da ne moremo, zato ker sem prepričana absolutno, da lahko in niti ni potrebe, da smo samo hvaležni, ker so ta podjetja prisotna v tujini, seveda je dobro in v redu, da so, ampak to ne pomeni, da kar ne spoštujejo Slovenije in slovenskega jezika. Če sem pa že pri hvaležnosti, res samo za konec bi se jaz rada samo še javno zahvalila vsem borkam in borcem za slovenščino že doslej, zato ker je, veliko je tudi sicer zbranih tukaj, ampak marsikdo je tudi še izven te dvorane, akademiki, civilna družba, tudi posameznice in posamezniki, ki se res goreče zavzemajo za slovenščino in na vse te stvari opozarjajo že leta, samo Komisija za slovenski jezik prikazuje, jeseni 2018 je že podala izjavo o kršitvah, pred letom dni jo je še ponovila in razširila. Skratka, brez teh ljudi po mojem mnenju ne vem, če bi sedeli tukaj, tako da res hvala tudi njim vsem. Zdaj bom pa res zaključila, ker si želim zelo slišati še ostale, pa predvsem potem tudi vašo razpravo, tako da se veselim in verjamem, da boste na koncu sprejeli uporabne in pomembne sklepe.