Lepo pozdravljeni na 16. nujni seji Odbora za kulturo!

Pozdravljam vse članice in člane, nadomestne članice in člane in seveda vse vabljene in s tem tudi pričenjam sejo!

Obveščam vas, da so zadržani oziroma upravičeni in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani odbora oziroma dve članici: poslanka Iva Dimic in gospa Alenka Jeraj. Na seji kot nadomestni članice oziroma člani odbora s pooblastili sodeluje: namesto poslanca Dušana Stojanoviča, v družbi pozdravljam kolega Lenarta Žavbija.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje in sicer (Ne)uporaba slovenskega jezika na spletnih digitalnih platformah in operacijskih sistemih, ki so v uporabi v naši državi.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan.

Gremo kar k 1. TOČKI - in edini točki - DNEVNEGA REDA – (NE)UPORABA SLOVENSKEGA JEZIKA NA SPLETNIH DIGITALNIH PLATFORMAH IN OPERACIJSKIH SISTEMIH, KI SO V UPORABI V NAŠI DRŽAVI.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, prav tako tudi seznam vabljenih, ki so tudi razvidni iz sklica seje, dodatno sta bili vabljeni še gospa Sonja Trančar in Tamara Javornik z inštituta, se opravičujem, z inšpektorata, in na začetku bi predstavila samo razloge za sklic te nujne seje.

In sicer, sem se za sejo Odbora za kulturo o uporabi oziroma bolje rečeno o neuporabi slovenščine na spletnih digitalnih platformah in operacijskih sistemih odločila iz treh razlogov. Prvi razlog je, da gre za vprašanje, ki je odprto že kar nekaj časa in je tistim, ki niso neposredno udeleženi v dogajanju, pogosto težko razumljivo, zakaj je tako in kaj so pravzaprav razlogi, da je tako in razlogi, da nekateri operacijski sistemi še vedno ne znajo slovensko in zakaj nekateri ponudniki pretočnih vsebin še vedno ne ponujajo slovenskih podnapisov. Drugi razlog, da je slovenski jezik ena od točk, ki jo dojemamo in dejansko seveda tudi je bistvo naše države in naroda, zato smo na tem področju še posebej občutljivi in tudi zato upam in sem optimistična, glede tega, da smo kljub številnim delitvam na vseh mogočih področjih enotni, vsaj na področju našega jezika, iskreno upam, da je tako in tretji razlog, želim, da smo seznanjeni z dogajanjem na tem področju, vsaj z veseljem ugotavljam, da so na Ministrstvu za kulturo takoj ob nastopu ustanovili medresorsko delovno skupino za to vprašanje in sem tudi prepričana, da bomo danes izvedeli nekaj več o tem, kako daleč so ta prizadevanja in kako daleč smo od dosege teh ciljev.

Seveda imamo evropski okvir, ki govori temu v prid, tako 21. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, obstaja tudi člen Pogodbe o Evropski uniji, ki zavezujeta k spoštovanju bogate kulturne in jezikovne raznolikosti, imamo evropsko direktivo, ki govori o pravicah invalidov, ki je neločljivo, neločljivo povezana z zagotavljanjem dostopnih avdiovizualnih medijskih storitev. Ista direktiva govori tudi o tem, da ni dovoljena nikakršna diskriminacija na podlagi etnične pripadnosti, državljanstva in invalidnosti ali starosti in seveda bi še lahko naštevali. Obenem pa obstaja tudi evropski zakonodajni okvir glede delovanja podjetij na enotnem evropskem trgu in včasih se zgodi, da te dva, da rečem, ali pa da različni zakonodajni korpusi vendarle nekoliko trčijo eden ob drugega in prav na tej točki se morda zdi, da je prostor in nuja za proaktivno delovanje nacionalnih politik.

Svoj jezik na denimo Applovih napravah lahko uporabljajo na primer Slovaki, Katalonci, Finci, Slovenci še vedno ne, pa čeprav je Apple znal slovensko, kot smo iz enega od člankov, ki je bil objavljen pred kratkim, pred dvema desetletjema, že znal govoriti slovensko. Seveda je ta uporaba nujna iz več razlogov, ne le v samem uporabnem smislu oziroma sami izkušnji posameznika, uporabniški izkušnji, temveč tudi v razvojnem vidiku, saj mora imeti slovenščina svoj prostor v digitalnem okolju, kjer se tudi razvija in nadgrajuje skupaj z razvojem tehnologije. Toliko samo uvodoma.

Zdaj pa bi najprej dala besedo evropski poslanki Ireni Jovevi.

Izvolite.