Predsednica, hvala lepa.

Spoštovani kolegi poslanci, poslanke, gospa državna sekretarka, hvala, da ste se nam tako prijazno predstavili, vas danes prvič vidimo na tem odboru.

Stališče Vlade Republike Slovenije smo v Slovenski demokratski stranki preučili. Kot ste dejali omejevalni ukrepi v bistvu tečejo že od leta 2014 dalje, ko si je Rusija nezakonito prisvojila Krim. Se pravi, zdaj te sankcije proti posameznikom, gospodarskim subjektom in seveda vključno z diplomatskimi ukrepi, torej teče že skoraj desetletje. Zdaj koliko je Evropska unija tukaj uspešna oziroma neuspešna, glede na to, da zdaj na ravni Evropske unije se že 10. paket sprejema sankcij. Ta sama opredelitev najhujših kršitev omejevalnih ukrepov kot kaznivih dejanj, se strinjamo, pomeni nujno, da rečem skoraj obligatorno skrajno sredstvo pri zagotavljanju spoštovanja sprejetih ukrepov na ravni EU. Se pa tudi strinjamo s tem, da je predmet urejanja te direktive seveda to že po samem defoltu moramo doseči, kot Slovenija, kot država članica EU sami, kako bomo prilagodili to predmetno zakonodajo. Edino, kar nas je pa tukaj zmotilo, pa bom potem postavil to utemeljitev v širši kontekst, da pa bo, se pravi, Vlada Republike Slovenije podprla določitev daljšega roka za prenos od predlaganih 6-ih mesecev. Tukaj se nam vendarle zdi, da je ta 6 mesecev glede na hudo stanje v Ukrajini, zdaj seveda po drugi svetovni vojni imamo na ozemlju Evropske unije oziroma Evrope spet zelo veliko, obsežno vojno, ki lahko hitro preskoči še kakšne meje, razen ukrajinske, zato se nam tukaj zdi vsakršni zamik, vsakršna prolongacija neprimerna.

Jaz bi rad opozoril tudi na samo pozicijo Slovenije. V začetku februarja, ne vem, če ste seznanjeni z raziskavo politika, je objavil analizo, v kateri je prikazal te spremembe pri trgovanju z Rusijo v državah Evropske unije in zdaj Slovenija na prvem mestu tako pri povečanju uvoza kot izvoza, slovenski izvoz z Rusijo se poveča za 39 %, uvoz iz Rusije pa za kar 331 %. Tukaj bomo vseeno morali postaviti na tehtnico, posel, biznis kot tak pred človeškimi življenji, ki ugašajo v Ukrajini in pa med samimi ukrepi, sankcijami. V sosednji Hrvaški ste videli kakšna drama je dejansko bila, ko je zasežena ladja tistega ruskega oligarha / Nerazumljivo& na enkrat umanjkala iz pristanišča v Murterju. Tam so dejansko bili zelo radikalni ukrepi vlade, se pravi, več uradnikov je izgubilo službe. Se pravi države Evropske unije se zelo resno zavedajo kaj pomeni, če prihaja do kršenja teh sankcij.

Tudi tudi na področju gospodarstva smo priča raznim obvozom, raznim baypassom, zato je ta direktiva po našem mnenju zelo pomembna, brez tega faznega zamika 6-ih mesecev. Vi tudi vidite, tudi Slovenija očitno glede na povečanje izvoz uvoza ni imuna do teh, bi rekel, obvozov. Samo primeroma naj vam povem, da se tudi Rusija kot taka, ki jo naslavljajo te obsežne sankcije EU in pa diplomatski ukrepi, se zelo spretno izmika, se pravi BDP jim je malenkostno padel. Recimo pri sosednjih državah, pri Armeniji in pri treh drugih nekdanjih državah Sovjetske zveze, pač dobrine, ki jih je prej direktno uvažala, zdaj preko vseh teh državah uvaža. Jaz srčno upam, da Slovenija ta podjetja, ki še vedno poslujejo z Rusijo, da niso neki proksiji vizavi teh ukrepov, ker to bi res bil zelo, zelo slabi signal, ker potem mi vsi na to vojaško industrijo rusko vzdržujemo, kar je seveda totalno zavržno početje, en širši kontekst, da razumemo zakaj se sploh gre pri tej direktiv. Tu verjetno ste si pogledali predstavitev posameznih določb predloga, jaz zdaj ne bom tega še enkrat taksativno našteval, koliko smo videli ta dejanja so določena tako v storitveni obliki kaznivih dejanj kot tudi smo videli v zadnjih treh alinejah, opustitvenih kaznivih ravnanj in seveda pod črto te sankcije, predvsem za pravne osebe, ki obračajo velike vsote denarja, mora biti res učinkovite, sorazmerne in pa jasno odvračilne, da je tudi primeroma drugim podjetjem, ki bi uporabljali neke stranpoti pri svojem poslovanju, ki ga pa Svet Evropske unije prepoveduje. Še to bi veljalo povedati, da je jasno, mi že imamo v naši nacionalni ureditvi, že imamo, to smo takrat novelirali v 374.a členu Kazenskega zakonika, se pravi, že slovenska zakonodaja opredeljuje to kršitev omejevalnih ukrepov, sicer mogoče na ministrstvu, boste nam kdaj kasneje mogoče postregli s statistiko koliko je potem po 374.a členu dejansko bilo preganjanih storilcev teh kršitev omejevalnih ukrepov. To bi bilo fajn slišati. In pa tukaj smo predvsem na, predpisana kazen znaša od 6 mesecev do 5 let zapora zgolj takrat, ko storilec za kršitev pridobi veliko premoženjsko korist. Tako, da tukaj deloma mi tudi naslavljamo že v obstoječi nacionalni ureditvi. V vsakem primeru pa bomo danes ravno zaradi tega razloga, ker nas je res zmotila ta prolongacija od predlaganih 6 mesecev, bomo danes v poslanski skupini vzdržani pri glasovanju o samem sklepu Vlade. Hvala.