Pozdravljeni!

Hvala za besedo.

Kot veste, je v zadnjem letu Evropska unija sprejela veliko število omejevalnih ukrepov zoper posameznike, določene skupine izdelkov in storitev ter gospodarske panoge, zlasti v povezavi z vojno v Ukrajini. Izvajanje sprejetih ukrepov je treba učinkovito nadzorovati in sankcionirati kršitve, pri tem pa imajo države članice Evropske unije zelo različne pristope. Z namenom ureditve kazenskopravnega odziva je Svet EU novembra lani uvrstil kršitev omejevalnih ukrepov med področja kriminalitete, na katerih lahko Evropska unija izvaja svojo pristojnost.

Po tej podlagi je komisija decembra lani pripravila predlog direktive, namenjene določitvi kaznivih dejanj, povezanih s kršitvami omejevalnih ukrepov in kazenskih sankcij za kršitve. Ker se omejevalni ukrepi v veliki meri sprejemajo na ravni Evropske unije, je nujno, da je tudi kazensko pravni odziv v zvezi s hujšimi kršitvami omejevalnih ukrepov poenoten po celi Uniji in za to gre predlog direktive podpreti. Prav tako je primerno, da so harmonizirane minimalne kazenske sankcije za najhujše kršitve omejevalnih ukrepov. Za blažje kršitve, ki so sedaj v nacionalni zakonodaji recimo opredeljene kot prekrški ali pa upravne, upravni postopki in kršitve, ki niso naklepne, pa po naši oceni harmonizacija na ravni Evropske unije ni potrebna, saj bi lahko zaradi obsega potrebnih prilagoditev zakonodaje imela celo negativen vpliv.

Zato predlagamo, da Republika Slovenija med pogajanji zagovarja večjo fleksibilnost za države članice EU v tovrstnih primerih. Poleg tega je pomembno tudi, da bo nova direktiva pri opredelitvi pristojnosti, vrst sankcij in okoliščin, ki lahko vplivajo na odmero kazni, skladno z ostalimi instrumenti EU na področju kazenskega prava. V nasprotnem primeru bi imele države članice težave pri prenosu določb direktive, kar bi negativno vplivalo na za to potreben čas in tudi na učinkovitost izvajanja novih kazensko pravnih odločb.

Hvala za vašo pozornost.