Ja, hvala predsedujoča.

Pozdrav vsem članom odbora in vsem vabljenim gostom!

Bom začel pravzaprav z vabilom NSi-ju, da pride na ministrstvo ali še bolje, na Urad za nadzor kakovosti in investicije in bomo natančno pojasnili vse, tako da boste dobili verodostojne podatke, kaj se dela, zakaj se dela, kako se dela, kako je zastavljeno, kaj vse smo naredili.

Od 1. junija, ko smo prevzeli Vlado, je Gibanje Svoboda uresničilo vse tisto, kar je bilo zapisano v predvolilni kampanji. Skratka, ustanovili smo Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvenem sistemu, ga opolnomočili in ima vsa pooblastila, da izpeljejo zakone, ki so bili sprejeti. Namreč v obstoječi koaliciji spoštujemo vse zakone in delamo točno tako, kot je bilo predvideno, saj je to temelj pravne države in natančno se zavedamo, kaj je bilo sprejeto, koliko denarja je na razpolago, kako ga bo treba zagotoviti, prav tako smo naredili jasen načrt, kaj in kako s sredstvi iz naslova Evropske unije.

Pa bom šel po točkah, potem bom pa predal besedo direktorju Urada, gospodu Alešu Šabedru, da pripravi prezentacijo, kjer je natančno vse vidno in kjer so vsi odgovori na vaša vprašanja kristalno jasni.

Ampak prej mi dovolite, ni nobene razgradnje slovenskega zdravstvenega sistema. Razgradnje slovenskega zdravstvenega sistema ni. Slovenski zdravstveni sistem je bil v covidu tisti, ki je zgodbo pripeljal do konca na plečih zaposlenih in tako kot cela Evropa in tri četrt sveta, se v »postcovidnem« obdobju sooča s krizami zdravstvenega sistema. Krize zdravstvenega sistema temeljijo na kadrovski krizi in kadrovska kriza je tisto, o čemer cela Evropa in cel svet govori, kako jo je potrebno nasloviti in to delamo. Torej kadri so iz zdravstvenega sistema odšli zaradi preobremenjenosti, »burn out-a«, v fazi covida. V državah, kjer je bil sistem bolj zaprt, je to več, v skandinavskih državah, kjer je bil sistem manj zaprt, je tega manj in še nekaj vidimo, torej, države in izstopajo države, ki se bodo lažje soočile s tem, so tiste, ki so imele že pred covid krizo sisteme dobro urejene, in kar se ključno vidi, digitalizirane. Zakaj? Zato, ker je digitalizacija orodje, da lahko z manj kadra urediš, narediš vse tisto, kar zmoreš in je kader razbremenjen. Res je, v naši predstavitvi reforme nismo prikazovali investicij, ampak zakaj ne, ker investicije niso reforma, investicije so nujno potrebno dejstvo. Zakonsko podlago imamo, denar bomo zagotovili in zadeve izpeljali načrtno. Jasno, in ko bomo še imeli natančno mrežo potreb, bomo kvečjemu znotraj vseh koalicijskih partneric načrt nadgradili. Tako bi jaz prosil, ne razlagati javno, da imamo razgradnjo slovenskega zdravstvenega sistema - nimamo ga, imamo pa krizo, tako kot jo imajo v celi Evropi. Če pogledamo v Anglijo in Nemčijo, vidimo kaj se dogaja, pa je bil njihov zdravstveni sistem v bistveno boljši kondiciji pred covidom, kot je naš. Tako da to postkovidno obdobje je za vse zdravstvene sisteme v Evropi in tudi v svetu težko.

Druga trditev, da MZ stihijsko in brez jasnega načrta izvaja zakon in načrt za okrevanje. Ja, brez zamere, ta je tudi kar lovska in zelo huda, no, moram to posebej izpostaviti. Stanje prostorov, opreme in v kakšni kondiciji je slovenski zdravstveni sistem, je jasno že dvajset let. Stanje amortizirane opreme in stanje opreme, ki je seveda iztrošena, in stavbe, ki niso bile prenovljene, saj to ni zgodba od včeraj, no.

Tako bi jaz vseeno prosil, ob tej želji konsenza, družbenega, je verjetno bolje ubrati nekoliko drugačne ritme, komunikacijske, pogovor. Vprašajmo se prej, saj ni potrebno, da čisto vse na nek način, pod narekovaji, obračunavamo pred javnostjo, ker se izvaja, vse se izvaja. Se pa strinjam, in sem vam hvaležen, da je celotna javnost in vsi deležniki so dolžni biti obveščeni o vsem, kar se dogaja, ravno zato, kar ste vi danes povedala, ker se zelo različne napačne informacije, nepreverjene, nepotrjene potencirajo in o katerih

se seveda razlaga na dolgo in široko. Nekaj je pa res, UKC Ljubljana zamuja z gradbenimi deli prenove ključne stavbe eno leto. In tudi res je, da smo pravzaprav zaradi te zamude in vsega prišli do spoznanja, da evropskih sredstev za energetsko sanacijo ne moremo uporabiti, ampak smo jih preusmerili izključno v zdravstvo, v nabavo drage medicinske opreme in vse, tako da niti en evro ne bo izgubljen.

In moram se seveda odzvati pa ponovno pojasniti, bilo je že poslansko vprašanje glede Osilnice. Osilnica je bila problem, kjer je en del socialni del in drugi del je zdravstveni, rehabilitacijski del. In v tem delu je Uri Soča od projekta odstopila že pred časom. In če ključni izvajalec rehabilitacijskega zdravstvenega programa odstopi, ne more biti projekt izveden uradno. Nove ponudbe, da bi kdorkoli lahko prevzel rehabilitacijo in tako naprej, pa nimamo. In takoj, ko jo bomo dobili, se bomo začeli pogovarjati uradno s tem, da kdor bo to prevzel, mora tudi zagotoviti kadre in program, ki bo ustrezen.

Strinjam se z vami, da glede na starajoče prebivalstvo potrebujemo negovalne postelje, paliativne postelje, geriatrične postelje, ampak zavedati se moramo, da imamo v obstoječem zdravstvenem sistemu 10 tisoč posteljnega fonda in samo nekaj več kot 6 tisoč je aktivnega. Najprej moramo obstoječe kapacitete z natančno postavitvijo mreže izpolniti, dopolniti z združevanjem kadra, regionalizacijo, takoj zatem pa seveda najprej kadrovsko strukturno negovalni dom umestiti. Negovalni dom ni negovalna bolnišnica, negovalna bolnišnica ima jasno definirano strukturo v zdravstvenem sistemu, negovalni dom je nima. Kaj je stopnja nege, kdo bo skrbel, a se lahko negovalni oddelki umestijo v prostor brez zdravnikov – težko, ali jih bomo vezali na obstoječe zdravstvene ustanove? In še na drugi strani seveda vprašanje, kako bomo z obstoječimi socialnimi posteljami, če jih lahko tako imenujem, se pravi, domove za starejše občane, ali lahko tam poiščemo prostor in damo ta negovalni dom. Da se pa ne izvaja, tudi to ne drži, pa bo gospod Šabeder te stvari pojasnil.

In na koncu, da, pravilno ste razložila, na primarnem zdravstvu je zagotovljenih z zakonom od 21 do 31 200 milijonov evrov. Strategija oziroma v zakonu je jasno zapisano, kako se denar deli; nekaj ga je bilo že razdeljenega, nekaj ga še bo. Pozabili ste omeniti, da je tudi v načrtu za okrevanje in odpornost denar za SUC-e in da ga imamo tudi na proračunu in te zadeve bomo tudi sedaj zelo hitro izpeljali.

Seveda, bodoči kadri so ključ, ampak oba dekana sta bila prejšnji teden na MZ, natančno smo se pogovarjali, natančno sta pojasnila, kaj potrebujeta. In niti z ene strani ni prišlo do česarkoli, da ne bi sodelovali, da je šum v komunikaciji med katerokoli medicinsko fakulteto in MZ, da ne bi izvajali česarkoli - ne drži. Se moram odzvati, ne drži. In oba dekana sta jasno povedala, koliko brucev lahko vpišeta v obstoječem stanju. In kdaj bomo povečali vpis - ko se bodo seveda določeni projekti zaključili. Še več, z dekanom mariborske fakultete smo se dogovorili, da bomo šli zelo hitro v nakup zemljišča znotraj kampusa, da bomo lahko pravzaprav prostore tako za Medicinsko fakulteto kot tudi UKC Maribor čim prej uredili in bomo izpeljali. Tako da morda v prihodnje, tako kot pravite, pridite v Poslansko skupino NSi, pridite na ministrstvo, z veseljem vam bomo razložili zgodbo, vam pokazali prezentacijo, si segli v roke in skupaj rekli, dobro delamo, ker je to namen, saj drugega namena ni, kajne.

Tako da jaz bi na tej točki, bom rekel, ta del zaključil. Res se vam zahvaljujem tudi za priložnost, da lahko pojasnimo, kako smo zadevo zastavili na osnovi obstoječe zakonodaje. Kot rečeno, ko bomo imeli izdelano modernizirano mrežo potreb s preštetimi števili postelj, z določenimi SUC-i, ki bodo tudi nadgradili strukturo, ko bomo vse programe v slovenskem prostoru opredelili, bomo morda ta zakon nadgradili. Imamo tudi možnost pridobivanja povratnih sredstev, ki jih je smiselno uporabiti, v kolikor se bo izkazalo, da je za to potreba. In potrebe so – zakaj? -, zato, ker ko smo dali povpraševanje po bolnišnicah, koliko drage medicinske opreme potrebujejo, je bil končni znesek – koliko? / oglašanje v ozadju: »900 milijonov.«/ Ja, za eno milijardo evrov potrebujejo slovenske bolnišnice drage medicinske opreme. Velja razmisliti, koliko povratnih nepovratnih sredstev lahko dobimo, kje popraskamo lahko še po proračunu.

Tako da, če mi dovolite, predsedujoča, bi predal besedo Alešu Šabedru, da lepo in nazorno predstavi power point prezentacijo, ker so vsa dejstva opisana in vsi odgovori na postavljena vprašanja tudi podani. Hvala lepa.