Hvala lepa, spoštovana predsednica. Spoštovani minister z ekipo sodelavcev in vsi vabljeni gostje, seveda tudi kolegice in kolegi, poslanke in poslanci.

Hvala za današnjo sejo, ker je potrebno vendarle mogoče pogledati bolj podrobno tudi na področje investicij v zdravstvu, ker je zdravje ena največjih vrednot, mislim, da se s tem praktično vsi strinjamo. Res je tudi, da smo v Sloveniji v zadnjih letih priča razgradnji sistema, odhodu zdravnikov, medicinskega kadra, hkrati pa so pogoji dela nekaterih bolnišnic v zaskrbljujočem slabem stanju. Novi Sloveniji imamo seveda glede tega visoka pričakovanja predvsem po rešitvah in iskanju skupnega konsenza, ki pa mora iti v smer vsem dostopnega javnega zdravstva, kot večkrat rečemo, po zgledu razvitih zahodnoevropskih držav. Neko vztrajanje pri preživetem delu tako rekoč državnega zdravstva, ker imamo javnega, včasih govorimo in potem je treba poudariti, tudi državnega zdravstva, ki se ureja po načelih centralnega planiranja, to kar poznamo zdaj, nas pelje zagotovo stran od začrtane poti. V nedavno predstavljeni analizi Ministrstva za zdravje o stanju zdravstvenega sistema smo v Novi Sloveniji močno pogrešali odgovore na ključno vprašanje, kako bomo z obsežnim investicijskim paketom prenovili dotrajan stavbni fond in modernizirali opremo slovenskih bolnišnic in zdravstvenih domov. Minister gospod Loredan je povedal nekako deset korakov takrat za slovensko zdravstvo (digitalizacijo, reformo plačnega sistema, mrežo, se pravi ZZZS, vodenje javnih zavodov, absentizem, standardi, normativi, digitalizacija in seveda tudi viri financiranja), zato mogoče nismo se ali pa se ni tako dotaknilo, kar se tiče investicij v zdravstvu. Da samo spomnim, da smo 29. septembra 2021 v Državnem zboru sprejeli Zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo do leta 2031, za obdobje desetih let, ki je bil težak, ta paket, dobri 2 milijardi evrov. To smo seveda zagotovili, ker se desetletje namreč ni praktično nič vlagalo v infrastrukturo, v opremo v zdravstvu in je bil čas, da se je temu naredilo konec in da se je dolgoročno ali pa kratkoročno, kakor boste rekli, ampak za obdobje desetih let zagotovilo finančna sredstva, ki bi izboljšala tudi infrastrukturo, se pravi bolnišnice.

Z današnjo sejo želimo ponovno priklicati, sprejeti ta zakon in seveda opozoriti, da ne sme ostati zgolj mrtva črka na papirju. Nedavno informacije in pojasnila odgovornih kažejo, da se zakon ne izvaja celovito in strokovno, izvedba nekaterih investicij je ogrožena, pod vprašanjem pa je tudi črpanje dela evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Ravno dva, tri dni nazaj je minister za finance povedal, da imamo na tem področju resne, resne težave pri izpolnjevanju seveda zavez, in podatki kažejo, da je Slovenija iz četrtega mesta leta 2021 padla na 11. mesto pri črpanju evropskih sredstev. V Novi Sloveniji nas skrbi, da se Ministrstvo za zdravje investicij loteva stihijsko in brez jasnega načrta, zato nekako pričakujemo od odgovornih seveda, da bo Odboru za zdravstvo v Državnem zboru kot tudi javnost seznanil s stanjem načrtovanih večjih investicij v slovenskem zdravstvu.

Če se samo dotaknem največjih dveh, bom rekla, krovnih, najbolj glavnih zdravstvenih ustanov, to sta univerzitetna klinična centra v Ljubljani in Mariboru, za katere je predviden skupni denar v višini 763 milijonov evrov. Oba, UKC Ljubljana in UKC Maribor, delujeta v zastarelih prostorih, nefunkcionalnih in je seveda zaradi tega verjetno tudi kakšen odliv kakšnega kadra večji kot sicer. Nekateri izmed projektov so sicer že umeščeni v načrt razvojnih programov 2023-2026, vendar je dinamika njihovega izvajanja zelo različna. Po naših informacijah se pojavljajo zamude pri izvajanju projektov, pod vprašanjem je črpanje evropskih sredstev za nekatere projekte, v UJC Ljubljana so zamude pri energetski sanaciji sedmih stavb, izgradnji infekcijske klinike in ureditvi stavbe Zavoda za varstvo pri delu. V UKC Maribor pa so po naših informacijah zamude pri negovalni bolnišnici Covid-19 in izgradnji infekcijskega oddelka, posebej zaskrbljujoča pa je nedavna informacija ministrstva za zdravje, da zaradi slabega in neusklajenega vodenja projekta, ne bo možno črpati evropskih sredstev za energetsko sanacijo 7 stavb UKC Ljubljana ministrstvo je pojasnilo, da je zaradi navedenih razlogov od projekta začasno odstopilo. Ob koncu lanskega leta je v javnosti odmevalo dogajanje okrog energetske sanacije UKC Ljubljana. Zanjo je bilo zagotovljenih 42,4 milijona evrov iz evropskih sredstev, ki so bila nato preusmerjena v druge projekte, energetska sanacija pa se bo v celoti financirala iz državnega proračuna.

Želim povedati ali pa poudariti, da je projekt ali pa, da se bo projekt izvedel najmanj 1 leto in pol kasneje in da se bo ob tem investicija podražila za 15 milijonov evrov. Zato nas zanima, ali bo za to kateri izmed načrtovanih investicijskih projektov v zdravstvu izpadel ter za kaj bodo porabljena evropska sredstva, namenjena energetski sanaciji UKC Ljubljana? Kot sem dejala, je bila, je bilo sporočilo za javnost, da se bo ta denar preusmeril drugam, v bistvu, kam se bo preusmeril?

Zagotovo…, za, če nadaljujem, v drugem sklopu, zakon je o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo, za investicije v slovenske specialne bolnišnice skupaj namenilo za obdobje, ponovno poudarjam, desetih let 214 milijonov evrov. Evropske in slovenske analize kažejo, da bodo v prihodnje povečane potrebe po zdravljenju pacientov ravno na področjih, ki jih pokrivajo te specialne bolnišnice. Zaenkrat ni bilo predstavljenega še nič konkretnega v zvezi s tem, le da naj bi sredstva se poiskala znotraj načrta za okrevanje in odpornost. Lahko rečem, da je to mogoče slišati nekoliko neodgovorno in kaže na pomanjkanje celostnega pristopa, zato nas v Novi Sloveniji zanima, kakšni so načrti na tem področju in kdaj se bodo lahko, nenazadnje tudi rakavi bolniki, ker onkologija spada pod specialne bolnišnice, v Sloveniji zdravili v protonskem centru? Mi smo že v prejšnjem mandatu na koncu sprejeli sklep, da podpiramo in da se bo v Sloveniji začelo z izgradnjo protonskega centra.

Drugo pomembno področje, če nadaljujem, so negovalni domovi. Predvidenih…, predvidel je negovalne domove, Zakon o dolgotrajni oskrbi. Vzporedno s pripravo zakona je posebna delovna skupina pripravila tudi osnutek projekta za začetek gradnje dveh negovalnih domov. Oba objekta ali pa 2 negovalni bolnišnici sta bili umeščeni v bližino bolnišnic, tako da bi vsak dom pokrival nekako polovico Slovenije in prvi uporabniki naj bi bili v tej negovalni bolnici, negovalnem domu, sprejeti že v letu 2026. Za ta oba projekta so bila na voljo evropska sredstva.

Projekt bolnišnice v Murski Soboti, mislim, da je bila tam predvidena, je že bil zagotovljen, če se ne motim, bo ministrstvo popravilo, med 30 milijonov evrov. Mislim, da je pri negovalnih domovih potrebno razmisliti ravno to, kar v bistvu kaže stanje v slovenskem zdravstvenem sistemu, da je populacija Slovenije se hitro starajoča in da je toliko večji pritisk in potreba tudi po teh negovalnih domovih.

V Novi Sloveniji se nam zdi problematično, da pristojna ministrstva za projekte, ki so že bili uvrščeni med načrtovane investicije, dajejo javna pojasnila, da se ti projekti sploh ne bodo izvedli. Tak primer je gradnja rehabilitacijskega centra v Osilnici. Ravno tako se zastavlja vprašanje v bistvu, kaj bo s centrom v Osilnici in glede na to tudi, kaj bo z negovalnima domovoma, ker se je izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi zamaknilo za eno leto, ali so zastali tudi načrti za negovalne domove.

Če grem na tisto, kar področje, ki je dejansko trenutno v Sloveniji najbolj ranljivo je to primarna raven zdravstvenega varstva. Že v omenjeni zakon za primarno raven je v desetih letih skupaj zagotovil 200 milijonov evrov, v začetku leta 2022 je bil že objavljen razpis, javni razpis za investicije v primarno raven zdravstvene dejavnosti v skupni višini 37,5 milijona evrov in se s tega projekta financira v bistvu 27 projektov. V prvem četrtletju letošnjega leta naj bi bil predviden nov postopek dodelitve sredstev za investicije v primarno raven zdravstvene dejavnosti. Zanima nas v Novi Sloveniji, ali se razpis že pripravlja, kdaj naj bi bil objavljen in seveda kakšna sredstva bodo na voljo?

In še, če se dotaknem bodočih kadrov, ker smo ravno omenjala primarno raven. Primarna raven potrebuje nove kadre, tako bom rekla, vseh zdravstvenih profilov, od zdravnikov do farmacevtov, do zdravstvenih delavcev. Zakon je za medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboru, Fakulteto za farmacijo ter pripadajoče študijske in raziskovalne dejavnosti namenil skupaj 200 milijonov evrov finančnih sredstev. V Novi Sloveniji smo zaskrbljeni, da je mariborska medicinska fakulteta glede izgradnje infrastrukture na stranskem tiru. Za širitev medicinske fakultete so na fakulteti že pripravili DIP, vendar pa po naših informacijah nimajo sogovornika na ministrstvu, da bi se lahko projekti začeli tudi izvajati. Se pravi, imamo Vlado, ki jo sestavlja 20 ministrov in ministric, na medicinski fakulteti pa pravijo, da nimajo sogovornika. V Novi Sloveniji, nas zanima, kateri od njih bo seveda poskrbel, da se bo tudi v Mariboru začele izvajati investicije, ki bodo omogočile dodatna vpisna mesta na medicinsko fakulteto.

Ja, in če zaključim glede razmer v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu si v Novi Sloveniji želimo odpreti javno razpravo, pogledati izvajanje ključnih investicijskih projektov ter potek črpanja evropskih sredstev. Menimo, da Ministrstvo za zdravje pri pripravi projektov in razpisov zamuja. S tem je ogrožena njihova realizacija in tudi črpanje evropskih sredstev. Ministrstvo za zdravje mora zagotoviti tudi transparentno in učinkovito porabo sredstev, jasen finančni in terminski načrt. S tem moramo biti seznanjeni člani Odbora za zdravje, pa tudi zainteresirana javnost, čemur pa v zadnjem obdobju žal nismo bili priča in seveda pričakujemo, da bomo danes dobili odgovore na naše pomisleke, na naša vprašanja, pa tudi odgovore kako in kateri terminski plani in finančni načrti sledijo v prihodnjem letu.

Hvala lepa.

Aja, se opravičujem, pripravili smo tudi 5 sklepov, lahko jih zdaj preberem zaradi razprave v tekom vsega. Prvi sklep gre, da Odbor za zdravje poziva Ministrstvo za zdravje, da pripravi časovnico načrtovanih investicij v zdravstvu skupaj z viri financiranja in z njo v 30 dneh seznani Odbor za zdravstvo. Drugi sklep: Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da poskrbi za učinkovito črpanje evropskih sredstev, ki so na voljo za investicije v zdravstvu, zlasti v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Tretji sklep: Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da aktivno pristopi k izgradnji negovalnih domov, dodatnih kapacitet na področju onkologije izgradnji negovalnih domov, dodatnih kapacitet na področju onkologije in protonskega centra,

četrti sklep: »Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da aktivno pristopi k investicijam na področju izobraževanja zdravstvenega kadra, tako v okviru Univerze v Mariboru kot v Ljubljani, da bo čim prej možno razpisati dodatna mesta za študij medicine in dentalne medicine.«,

in peti sklep: »Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da v šestdesetih dneh pripravi razpis za sofinanciranje projektov na primarni ravni zdravstvene dejavnosti.«

Mislim, da so vsi sklepi realni in seveda želim, da bi jih v večini sprejeli.

Hvala lepa.