Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Torej, mnenje Zakonodajno-pravne službe je za Državni zbor seveda pripravljeno kot za nasprotnega udeleženca in skladno s tem predlagamo, da Državni zbor kot nasprotni udeleženec ugotovi, da zahteva ni utemeljena in predlaga Ustavnemu sodišču, da zahtevo tudi zavrne.

Odgovor smo ponovno postavili, podali v postavljenem roku, tako kot pred tremi tedni glede začasnega zadržanja izvajanja zakona. Po mojih informacijah, da Ustavno sodišče o tem še ni začelo obravnave.

Mnenje Zakonodajno-pravne službe je dokaj obsežno, saj je napisano zelo zgoščeno. Vlagatelj zahteve pa v bistvu očita protiustavnost polovici same novele. V našem mnenju mi nismo povzemali navedb vlagatelja zahteve, podala bi zato le kratek povzetek našega mnenja.

V pretežnem delu te zahteve za oceno ustavnosti gre za vprašanja vsebinske presoje zakona ali drugačnega razumevanja posameznih določb oziroma davčnega prava na splošno in v bistvu tudi za nasprotovanje zakonskim rešitvam. To seveda ne more biti predmet ustavne presoje, zato se na to nismo odzvali. Nekateri očitki iz zahteve so sicer primerljivi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, ki je v zakonodajnem postopku opozorila na ustavno sporne rešitve zakonskega predloga, vendar pa je matično delovno telo in Državni zbor kasneje ta opozorila zavrnil, saj je presodil, da je cela novela ustavno skladna.

Na uvodoma zastavljen očitek vlagatelja zahteve o formalni protiustavnosti, ker je bil zakon sprejet po nujnem zakonodajnem postopku ZPS odgovarja, da iz razlogov, ki in kot jih navaja vlagatelj zahteve, ni podana neskladnost s 1., 2., 89. in 154. členom ustave. Zakon je bil namreč sprejet po večfaznem postopku, tako kot so tako sprejeti vsi zakoni. Delno nerazumevanje gre le glede prve obravnave, vendar je poslovnik jasen, prva obravnava se opravi lahko kot splošna razprava ali pa zgolj z distribucijo. V nujnem postopku sta opravljeni tudi druga in tretja faza, ki pa sta opravljeni seveda časovno zgoščeno na isti seji.

Nadalje. Zakon je bil sprejet, sprejel ga je Državni zbor, in sicer kot izraz posredne demokracije, torej ne gre za neskladje s 1. členom Ustave kot očita vlagatelj zahteve. Prav tako je Državni zbor sprejel predlog zakona oziroma zakon skladno s Poslovnikom Državnega zbora, tako da ni ravnal samovoljno in arbitrarno.

V mnenju smo izpostavili, da o nujnem zakonodajnem postopku sicer odloči Kolegij, njegova odločitev pa je skladno s Poslovnikom strokovne in ne zgolj politične narave.

Ker je zakon sam določil rok svoje uveljavitve, tako da davčni zakon, kot je predvideno v davčni zakonodaji, velja 1. 1. tudi s tega vidika ne more biti neskladen s 154. členom Ustave.

Vlagatelj zahteve sicer vsem določbam očita neskladje z 2. členom ustave, in sicer naj bi šlo za kršitev načela varstva zaupanja v pravo. Nasproti temu je ZPS izpostavila predvsem načelo prilagajanja prava družbenim spremembam, kar še posebej velja za davčno pravo, na to se sklicuje tudi komentar Ustave. In za davčno upravo posebej velja, da se ne more pričakovati nespremenljivost takšne ureditve.

Glede očitkov o neskladju s 14. členom ustave pa je ZPS pojasnila, da gre za različna dejanska stanja, ki seveda narekujejo tudi različno obravnavo, zato ne gre za neskladnost s 14. členom. Prav tako ne gre za nedopustno retroaktivnost, saj zakon ni posegel v pridobljene pravice, temveč v pričakovana upravičenja, ki pa niso absolutno varovana. Drugi očitki protiustavnosti so zapisani na široko v tem odgovoru Zakonodajnopravne službe, zato jih niti ne bi povzemali. Hvala.