Govor

Miroslava Palhartinger

Dober dan, hvala za besedo.

Mnenje ste dobili 9. februarja in ga ne bom zelo podrobno povzemala, samo en krajši pač prikaz tega, kaj smo v mnenju pripravili. Uvodoma smo pač povzeli, kaj je predmet izpodbijanja in zakaj in kdo so pobudniki. Štirje pobudniki izpodbijajo določbe, ki urejajo pravzaprav organizacijo upravljanja, vodenja in nadzora RTV in postopke imenovanj in razrešitev, peti pobudnik, javni zavod RTV Slovenija, pa izpodbija zakon v celoti. V nadaljevanju opozarjamo, da se pobuda nanaša na posamezne določbe oziroma na celo novelo Zakona o RTV Slovenija - 1b. Tukaj opozarjamo, da so novele v razmerju do zakonov, v katere posegajo, le začasni nosilec sprememb in z uveljavitvijo svojo postanejo sestavni del zakonov, ki jih spreminjajo, vsaj v tem materialnem delu. Zato smo opozorili, da bi morala biti v tem delu seveda ta pobuda naravnana na člen osnovnega zakona in ne na izpodbijano novelo. Potem v nadaljevanju smo se opredelili do pravnega interesa pobudnikov. V obeh primerih smo ocenili, da ta pravni interes za presojo ni izkazan. Prvi štirje pobudniki namreč izpodbijajo določbe, ki v njihove pravice, pravni položaj in interese neposredno ne posegajo, v tistem delu seveda, ki se nanaša na organizacijsko strukturo in organe upravljanja.

V zvezi s petim pobudnikom pa tudi ocenjujemo, da zgolj splošna navedba, da izpodbijana ureditev pomeni protiustavno spreminjanje načina ureditve organov, ne more izkazati, da bi imel pravni interes, saj prav izpodbijana ureditev zagotavlja svobodo izražanja in pravico do javnega obveščanja in do obveščenosti, torej do pravic iz 39. člena Ustave.

Potem smo se opredelili tudi do očitkov o formalni protiustavnosti postopka sprejemanja Zakona o Rtv in kršitvah 89. in 154. člena Ustave. Tu opozarjamo, da gre tudi v nujnem postopku za postopek, ki je po svoji naravi večfazen, samo pač te faze so časovno združene. Zato določba Ustave, ki pravi, da sprejema Državni zbor zakone v večfaznem postopku, ni bila kršena po naši oceni.

Kar se tiče pogojev za sprejetje zakona po nujnem postopku, tudi pojasnjujemo, da gre pri tem za presojo okoliščin, ki se nanašajo na dejanska vprašanja, kar je v izključni pristojnosti Državnega zbora, sicer pa Ustavno sodišče tudi ni pristojno za presojo domnevnih kršitev zakonodajnega postopka zaradi neizpolnjevanja pogojev za obravnavo zakonov po nujnem postopku.

Kar zadeva rok za uveljavitev zakona, pojasnjujemo, da 154. člen ustave predvideva tudi možnost določitve krajšega ali tudi daljšega roka od 15 dni za uveljavitev zakona, če Državni zbor pač oceni, da je takšen rok primeren. Torej, presoja primernosti je v domeni Državnega zbora in menimo, da tudi ta očitek ni utemeljen.

Sicer pa v nadaljevanju glede zatrjevane vsebinske neskladnosti zakona z Ustavo podajamo odgovore na posamezne sklope kršitev. In da jih ne ponavljam in povzemam preveč na dolgo, samo glede vsakega obrazložimo, zakaj menimo, da je očitek neutemeljen. In na koncu sklenemo, da na podlagi navedenega Državni zbor meni, da je pobuda v celoti neutemeljena, in Ustavnemu sodišču predlaga, naj Državni zbor predlaga, da jo zavrne.

Hvala.