Dobro jutro, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci. Predlagam, da že pri tej točki zajamem kratko obrazložitev obeh točk, ker sta vsebinsko medsebojno povezani.

Najprej predlog direktive. Cilj predloga je posodobiti in medsebojno bolje približati pravila varstva modelov v nacionalnih sistemih držav članic in jih tako bolje uskladiti s sistemom varstva modelov skupnosti, torej s tistim, kar urejamo s predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe o modelih skupnosti in posledično razveljavitvi uredbe Komisije tako v smislu materialnih pravnih pravil kot glavnih postopkovnih pravil. Torej razlogi za ničnost in zavrnitev registracije, način prikaza modela, večpredmetna prijava in začetek varstva modela. Med pomembnejšimi spremembami je obvezen prenos postopkov ugotovitve ničnosti na nacionalne urade, kar bi za majhne urade, kakršen je slovenski, govorimo o Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino, predstavljalo nove obremenitve. Urad namreč ne izvaja popolnega preizkusa prijave modelov, postopki za ugotavljanje ničnosti pa se vodijo izključno pred sodišči, zato si bo Slovenija v tem delu prizadevala za večjo fleksibilnost, ki bi majhnim nacionalnim uradom, ki nimajo ustreznih kadrov in orodij za opravljanje popolnega preizkusa prijav modelov, omogočila, da obdržijo svojo obstoječo ureditev. Predlog direktive želi s tako imenovano klavzulo o popravilih tudi dokončno vzpostaviti enotni trg nadomestnih delov za popravilo kompleksnih izdelkov, se pravi izdelkov kot so telefonske naprave, avtomobili in podobno, za to, da se izboljša dostop in poveča konkurenca pri preskrbi z nadomestnimi del. Za popravilo takšnih kompleksnih izdelkov klavzula v popravilih določa, da imetnik registriranih modelov ne morejo uveljavljati svojih pravic proti tretjim, ki model uporabljajo za popravilo kompleksnega izdelka, katerega sestavni del je model. Klavzula je izrecno omejena na sestavne dele kompleksnih izdelkov, ki se morajo ujemati in so odvisni od oblike tako, imenovani »must match«. Klavzulo že vsebuje tudi uredba o modelih skupnosti. S tem želi Evropska unija postopoma priti do večje liberalizacije poprodajnega trga nadomestnih delov za popravila. Direktiva namreč zaradi upoštevanja pravnih interesov imetnikov obstoječih pravic iz modela predlaga, da bi imela klavzula v popravilih neomejen oziroma takojšen pravni učinek samo za nove modele, hkrati pa bi še vedno zagotavljala varstvo že registriranih modelov v predhodnem desetletnem obdobju.

Predlagamo skupno stališče, namreč, da je Slovenija naklonjena predlogu direktive, ki bo posodobila in izboljšala mestoma zastarele določbe direktive, v večji meri približala nacionalne zakonodaje in postopke varstva modelov, jih bolje uskladila s sistemom modela skupnosti ter dokončala enotni trg nadomestnih delov za popravila. Pri obravnavi predloga se bo Slovenija zavzemala za uravnotežen pristop, ki bo upošteval interese vseh držav članic in bo osredotočen na potrebe mikro, malih in srednje velikih podjetij ter posameznih oblikovalcev. Hkrati si bo prizadevala, da se v zvezi s prenosom postopkov ugotavljanja ničnosti modelov na nacionalne urade ohrani fleksibilnost, ki bi zlasti majhnim nacionalnim uradom, kot je slovenski, ki ne izvajajo popolnega preizkusa prijav modelov in zanj nimajo ustreznih kadrov in orodij, omogočila, da obdržijo svojo obstoječo ureditev.

Zdaj pa še samo nekaj besed glede predloga uredbe, če mi je dovoljeno na tem mestu. Torej predlog uredbe sledi želji po posodobitvi sistema varstva registriranih modelov v celotni skupnosti, prilagoditev digitalni dobi ter večjo uskladitev s sistemom varstva znamk na ravni Evropske unije. Ob tem se želi z znižanjem stroškov in poenostavitvijo postopkov registracije sistem narediti dostopnejši zlasti za posamezne oblikovalce in mikro, majhna in srednje velika podjetja, zato se spreminja struktura in višina prijavnih pristojbin pred evropskim uradom za intelektualno lastnino na način, da se ukine dve ločeni pristojbini, torej pristojbina za objavo in pristojbina za registracijo in se jo združi v enotno pristojbino za prijavo modela. Ta pristojbina bo nižja kot doslej, prav tako bo nižja pristojbina za prvo petletno podaljšanje veljavnosti modela, pristojbine za vsa nadaljnja podaljšanja pa bodo višje. To bo koristilo zlasti malim in srednjim podjetjem, ki se za razliko od velikih podjetij praviloma odločajo za krajše obdobje varstva modelov. Poenostavlja se tudi možnost vložitve združene večpredmetne prijave, saj ni več zahteven pogoj, da morajo za vložitev večpredmetne prijave vsi prijavljeni modeli spadati v isti razred klasifikacije. To je za prijavitelje pomembno predvsem z vidika manjših stroškov pristojbin, saj so v primeru prijave več modelov v isti prijavi upravičeni do skupinskega popusta. Obstoječa prehodna klavzula o po pravilih se spremeni v stalno določbo, več o tem sem povedal že pri sami direktivi. Predlog uredbe pa posodablja tudi opredelitev pojma modela in izdelka, da bosta primerni za prihodnost glede na tehnološki napredek, in spreminja zahteve za prikaz videza izdelka. Spreminja se tudi terminologijo, in sicer se namesto izraza »registrirani model skupnosti« uporablja izraz »registrirani model EU«.

Slovenija je torej naklonjena predlogu uredbe, ki bo prilagodila sistem varstva ter ga naredila dostopnejšega in učinkovitejšega za prijavitelje in digitalni dobi. Pri obravnavi predloga se bo tudi Slovenija, se bo Slovenija tudi v tem primeru zavzemala za uravnotežen pristop, osredotočen na potrebe mikro, majhnih in srednjih podjetij.

Hvala lepa.