Govor

Jure Trbič

Hvala za besedo. Kakor so že kolegi iz ministrstva povedali, lani se je bil dogovor med Vlado in občinskimi združenji glede povprečnin, tako da finančne vire občinam oziroma lokalnim skupnostim se je na ta način tudi zagotovilo. Kot zanimivost, ko se je podpisalo dogovor so tudi podali izjavo, da bodo lahko opravljali svoje zakonske obveznosti. In nenazadnje, kot je bilo že povedano, šlo je za največji dvig povprečnine.

Drži, konec januarja se je z dogovorom sklenil aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Ampak glede na nam znane podatke, seveda končni učinek dviga teh plač, mnoge so že sedaj bile pod minimalno plačo, na žalost, kar je seveda tudi v luči plačne reforme v javnem sektorju nesprejemljivo, tako da končni učinek dviga teh plač bo definitivno nižji, kot to napovedujejo dvigi cen vrtca. Z naše strani, pravzaprav nas malce preseneča, da so občine ta moment prepoznale kot nek neko priložnost za neutemeljeno dvigovanje cen oskrbe otrok. Kajti, trije razlogi so bili izpostavljeni, torej neko prepočasno ukrepanje Vlade zaradi reguliranja cen energentov, stroški samih dvigov plač pa seveda, da so bili izključeni, da niso dovolj vključeni v tovrstna pogajanja. S tem se nekako težko strinjamo, še posebej glede vključenosti. In v luči zelo različnih situacij po občinah smo na ministrstvu poslali reprezentativnim združenjem dopis in naslovili zaprosilo, da nam dajo čim hitreje podatke koliko vrtcev v občini konkretni imajo, koliko je tam zaposlenih pomočnic vzgojiteljic, s kakšno uvrstitvijo v plačne razrede, kakšna je višina sredstev točno na dan 1. 1. in koliko v bistvu potrebujejo ter kolikšen delež v ekonomski ceni vrtca pravzaprav ta del predstavlja. Namreč, rešitve, ki jih lahko na podlagi prejetih podatkov morda kot predlog tudi oblikujemo, bodo seveda tudi občinskim združenjem predstavljene. Rok za podatke do tega petka. Zdaj zaenkrat seveda nobenih odzivov še ni in verjamemo, da so te zahteve preuranjene in neutemeljene, vsaj na prvo žogo. Toliko za začetek.