Govor

Dag Hartelius

Hvala.

Spoštovani poslanci!

V veliko časa mi je, da lahko danes v članom v zboru spregovorim nekaj besed o prednostnih nalogah švedskega predsedovanja Svetu EU, o nekaterih najpomembnejših točkah dnevnega reda EU in ključnih srečanjih naslednjih šestih mesecih.

Potrudil se bom tudi, da odgovorim na vsa vaša vprašanja. Ampak zdaj bom nadaljeval nagovor v angleščini.

Najprej se želim zahvaliti tudi za ratifikacijo prejšnje poletje naše vloge za članstvo v Natu. Hvala lepa.

Švedska je prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije v času zgodovinskih izzivov za države članice in za Unijo kot celoto. Nezakonita, nesprejemljiva in neizzvana invazija Rusije na Ukrajino ogroža evropsko varnost, kar ima hude posledice za migracije ter svetovno oskrbo s hrano in energijo. Ukrajina se bori za svoje preživetje ter varnost in življenje svojih državljanov. EU in njene države članice so Ukrajini do zdaj zagotavljale podporo in vesel sem bil, ko sem danes videl ukrajinsko zastavo pri vhodu v parlament. Zagotoviti je treba nadaljnje sodelovanje z zanesljivimi partnerji, vključno z močno čezatlantsko povezavo. Na evropska gospodarstva močno vpliva ta ruska vojna in nenehna manipulacija z oskrbo z energijo. Zaradi naraščajoče inflacije, obrestnih mer in cen energentov se podjetja in državljani spopadajo s težavami. Čeprav so bili sprejeti odločni in kratkoročni ukrepi, je nujno, da ostanemo trdni pri prehodu na zeleno gospodarstvo in zaščitimo temelje našega gospodarskega modela za dolgoročno rast. Naša enotnost in pripravljenost za ukrepanje ostajata ključnega pomena za varnost, odpornost in blaginjo EU na podlagi naših skupnih vrednot.

Najprej nekaj besed o vlogi predsedstva EU. Mislim, da je to treba omeniti. Za nas je to že tretjič po letu 2001 in 2009, in lahko vidimo jasno razliko pred lizbonsko pogodbo in po njej. Danes predsedstva po načelu rotacije delujejo v veliko bolj stabilnem in predvidljivem okolju, ki je povezano s petletnim parlamentarnim obdobjem, delovnim programom komisije in tesnim sodelovanjem med triom predsedstvom, ter seveda tudi v trialogi z evropskim parlamentom. Vendar se načrti v zunanjem svetu pogosto spreminjajo, zlasti v zadnjih treh letih, od hrvaškega predsedovanja naprej, je realno zahtevala veliko kriznega upravljanja. Pandemija, motnje v oskrbovalnih verigah in nato napad Rusije na Ukrajino, energetska kriza in inflacija so vplivali na dnevne rede in naloge predsedstev. Mimogrede, Slovenija je v času svojega predsedovanja v drugi polovici leta 2021 opravila impresivno in zelo kompetentno delo in to nam pomaga tudi danes.

Zdaj bom prišel k prednostnim temam našega predsedovanja.

Prva je varnost. Hiter in odločen odziv EU na invazijo na Ukrajino je odraz naše moči, ko delujemo skupaj. Švedsko predsedstvo bo dalo prednost nadaljnji gospodarski in vojaški podpori v Ukrajini ter podpori Ukrajini na njeni poti v EU. Za to bodo potrebna nadaljnja prizadevanja na nacionalni ravni in ravni EU. Potrebni so nadaljnji koraki za obnovo in reformo v smeri vključevanja v EU. Potrebe Ukrajini in za Ukrajino so ogromne. Ključnega pomena bo ohraniti enotnost in dolgoročno perspektivo. Prav tako moramo razviti sodelovanje na podlagi nove platforme za usklajevanje med donatorji iz držav skupine G7.

Druga vprašanja, povezana z Ukrajino, bodo vključevala potrebo po podaljšanju začasne zaščite beguncev, nadaljevanje dela na področju odgovornosti za vojne zločine in uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine. Vrh z Ukrajino bo potekal 3. februarja, čez nekaj tednov. V zvezi s perspektivo EU za Ukrajino, bo komisija poročala v začetku poletja. Da bi okrepili varnost naše Unije in državljanov, moramo v tesnem sodelovanju s partnerji doseči soglasje o trdni evropski varnostni in obrambni politiki. Nadaljnji koraki bodo temeljili na našem skupnem ukrepanju proti ruski agresiji na Ukrajino ter izvajanju strateškega kompasa in drugih pobud, na primer na področju hibridne odpornosti.

Glede Kompasa, strateškega Kompasa pričakujemo, da bodo sklepi o izvajanju približno 80-ih ukrepov obravnavani na zasedanju Sveta za zunanje zadeve v tako imenovani razširjeni sestavi 20. marca. Upamo oziroma deklaracija EU Nato je bila sprejeta pred 10-mi dnevi. Pričakujemo tudi sprejetje okvira za pristop k obvladovanju krize in drugih podpornih ukrepov v zvezi z Moldavijo, to je še ena zelo ranljiva država. Pakt o civilnih vidikih skupne varnostne in obrambne politike bo, upajmo, dogovorjen na majskem zasedanju Sveta za zunanje zadeve, da okrepimo sposobnosti civilnega obvladovanja krize.

Kar zadeva obrambne zmogljivosti, obstaja upanje, da bo kratkoročni akt o javnih naročilih dokončan v trialogih z evropskim parlamentom spomladi, upamo, da bo sveženj za kibernetsko obrambo sprejet maja ali junija.

Druga prednostna naloga je odpornost, da bi ohranili gospodarsko rast, se je treba spopasti tudi z dolgoročnimi izzivi. Odpornost po definiciji zahteva takšno dolgoročno perspektivo. Moč, odpornost in svetovni položaj Evrope so odvisni od naše gospodarske učinkovitosti, ta je tesno povezana z enotnim trgom in svetovnimi trgovinskimi priložnostmi. Evropski gospodarski akterji imajo koristi od delovanja na največjem enotnem trgu na svetu, ki, mimogrede, letos praznuje 30. obletnico. EU mora še naprej zagotavljati najboljše možne pogoje za trdno in odprto gospodarstvo, ki temelji na svobodni konkurenci, zasebnih naložbah in uspešni digitalizaciji. Prepričan sem, da se s temi stališči strinjate tudi v Sloveniji.

Med pandemijo se je začela razprava o dobavnih verigah in zanesljivosti oskrbe, izvedeli smo o odvisnostih, na primer od polprevodnikov in Kitajske, te razprave pa še vedno potekajo. Izumili smo nov izraz »franchshorin« razvijanje sodelovanja in soodvisnosti s partnerji, ki so tudi dobri prijatelji in zavezniki zato, da zagotovimo strateško oskrbo brez protekcionizma.

Pred kratkim je svet začel preučevati ameriški zakon o zniževanju inflacije, komisija o tem razmišlja in mislim, da bomo spomladi o tem imeli razprave. Predviden je tudi dialog z ZDA, ki bo, upajmo, konstruktiven, v zvezi s tem.

Pred spomladanskim zasedanjem evropskega sveta pričakujemo tudi posodobljen predlog strategije za enotni trg, obstaja tudi nekaj zamisli za kompas konkurenčnosti. Pričakovati je mogoče številne zunanjetrgovinske razprave, na primer o Kitajski, nadaljevali se bodo pogovori z Avstralijo in nadaljnji pogovori z nekaterimi drugimi državami, kot sta Mehika in Čile.

Tretja prednostna naloga je blaginja. V obdobjih industrijskega in tehnološkega prehoda imajo tisti, ki prvi ukrepajo, konkurenčno prednost, torej ti, ki so prvi ukrepali in investirali v tehnološki razvoj. Evropska podjetja in panoge so že vodilni pri prehodu. Skupni evropski koraki k neodvisnosti od fosilnih goriv niso nujni le za zeleni prehod, temveč tudi za našo varnost. Na svetu je veliko povpraševanje po evropskih podjetjih, ki ponujajo zelene rešitve, saj lahko pomagajo pri prehodu na krožno gospodarstvo. Za prehod v prihodnost, ki bo gospodarna z viri in brez fosilnih goriv, bodo potrebne velike naložbe v inovativne panoge, ki lahko najboljše zamisli in inovacije pretvorijo v funkcionalne rešitve. In mislim, da je Slovenija v dobrem položaju, da je del tega procesa. Zagotoviti moramo ustrezen regulativni okvir in politike za privabljanje teh naložb. Številni elementi svežnja, pripravljeni na 55, so za svet v zaključni fazi. Promet, telekomunikacije, umetna inteligenca, podatkovna zakonodaja, elektronska identifikacija, kibernetika, reforma energetskega trga in drugi. Tudi na okoljskem področju je upati, da bodo razrešena vprašanja povezana z zelenim prehodom in krožnim gospodarstvom.

Evropska unija temelji, kot vemo, na demokratičnih vrednotah, ki utirajo pot koheziji, svoboščinam posameznika, nediskriminaciji, večji gospodarski uspešnosti in svetovnemu vplivu, zato je spoštovanje načela pravne države in temeljnih pravic bistven element švedskega in pravzaprav vsakega predsedovanja svetu. Zaradi tega je to naša četrta prednostna naloga. Pričakujemo, da se bodo nadaljevala zaslišanja v skladu s členom 7, dialog o vladavini prava v posamezni državi in delo v zvezi z režimom pogojenosti. Predlog akta o svobodi medijev, ki ga je komisija predstavila 22. septembra, zajema številna pomembna in aktualna področja, zato upamo, da bomo do maja dosegli splošni pristop,. Prav tako načrtujemo ministrsko srečanja o demokraciji in pravni državi v Stockholmu, 21. in 22. junija v Stockholmu.

Torej, najlepša hvala za vašo pozornost.