Najlepša hvala, gospod predsednik, in hvala za sklic seje na pobudo Združenja bank.

Namreč imamo seveda popolno odsotnost tega širšega strukturnega dialoga, ki bi seveda moral biti izveden, da se sploh sprašujemo o tem, kakšen bančni sistem si sploh želimo oziroma potrebujemo v Republiki Sloveniji. Smo suverena Republika Slovenija, ne, mi imamo seveda svoje Slovenke in Slovence in svoja slovenska podjetja, smo seveda del evropskega regulatornega režima, tega troedinega, ker se v glavnem v bistvu se to uporablja kot izgovor tistega, ki ni odgovoren za nekaj, ker je nekdo drug, nekdo drug nekaj implementiral. Imamo tako imenovani enotni odbor za reševanje, imamo seveda evropski bančni organ in imamo Evropsko centralno banko in potem imamo še Banko Slovenije. Zelo težko je razložiti, ne, tehnično bančništvo je precej sofisticirana obrt postalo v zadnjem obdobju, ampak da lahko ljudje razumejo, kakšne so posledice tega izoliranega ravnanja posamičnih organov v Evropski uniji, je pa potem posledica, da nekdo, ki na mojem Ptuju ima povprečno plačo in enega otroka, ni upravičen do centa kredita. Jaz imam vodstvene in nadzorniške izkušnje iz sedemnajstih bank v osmih državah, nikjer temu ni tako, pika, pa se lahko mi zdaj izgovarjamo na kakršnekoli analize, statistika prenese vse. Statistika pove, da je povprečje med 1 in 0, 0,5, ne, ampak to ne pomeni, da imava oba 0,5, en ima 1, en pa 0. In ta rast kreditiranja iz zadnjih nekaj let seveda izhaja iz nadaljnjega razslojevanja v slovenski družbi, ker se je pomemben del stanovanj kupoval naložbeno za drugo, tretjo nepremičnino, ker so bili seveda zgodovinsko najcenejši viri financiranja. Moji Ptujčani so že prej takrat bili kreditno sposobni, zdaj bodo pa še bolj. In to je absurdno, žaljivo in ponižujoče, kakršnikoli modeli vam to izkazujejo. Kapitalski blažilnik 100 bazičnih točk na stanovanjska posojila. Za božjo voljo, ko smo imeli 143 tisoč brezposelnih, danes imamo pa 53 tisoč, so bile delikvence iz stanovanjskih posojil, kar pomeni, da so bila neplačana, na nekaj bazičnih točkah, se pravi 0,0 %, ne pa na 1 % na letni ravni. Seveda pa so bile razlike med posamičnimi bankami- Pavšalizira se, sprejema se sistemske ukrepe, ne da bi se ukvarjali s posamičnimi pozicijami tistih, ki ravnajo odgovorno, in se tudi tem preprečuje odgovorno ravnanje v smislu seveda zagotavljanja normalnih storitev bančnim komitentom.

Govori se o presežnih tveganjih. V zadnjih treh letih je ta rast stanovanjskih posojil v veliki meri slonela na fiksnih obrestnih merah, kar pomeni, s tem, ko so ljudje najemali ta posojila v zadnjem obdobju, niso sprejemali velikega obrestnega tveganja, zgolj v zelo omejenem obsegu so ga. Njihovi prihodki danes rastejo, ker plače povprečno rastejo, glavnice nominalno ostajajo nespremenjene. Kar pomeni, da se realna vrednost dolga znižuje. Jaz ne vem, kje vidite tveganja. Mi se z Banko Slovenije srečujemo samo dvakrat na leto, to moramo vsi javno vedeti, samo dvakrat na leto, kjer nismo deležni strokovnega pogovora. Gospod Dolenc nam je očital, da je danes dobil gradiva - mi smo soočeni na teh srečanjih s sistemskimi ukrepi, ki se potem kar objavijo, ko še nismo zapustili Banke Slovenije. Se pravi strokovnega dogovora, pogovora sploh ni.

In ko govorimo o omejitvenih kapitalskih dejavnikih, seveda nekaj velikih bank nima izzivov za zagotavljanje kapitalske ustreznosti. Imamo pa zelo, zelo velike izzive z zagotavljanjem MREL sredstvi. Gospa iz Ministrstva za finance je rekla, da banke nimajo s tem težav. Banke imamo s tem ekstremne težave. V Novi Ljubljanski banki smo izdali dve obveznici v zadnjem obdobju, tri obveznice v zadnjem obdobju. Za eno nepodrejeno smo plačali praktično 6 %, za drugo podrejeno, globoko podrejeno 9,75, za tretjo pa 11 %. To izhaja iz tega trikotnika, ko ni samo kapital pomemben, ampak moramo za vsak evro posojila, ki ga podelimo našim strankam, od 1. 1. 2024 zagotavljati 35 centov iz tako imenovanih izbrisljivih instrumentov in ne smemo najeti tega instrumenta v obliki depozita slovenskega podjetja, da bi te visoke obrestne mere plačali slovenskemu podjetju, ampak nas tisti regulatorji prisiljujejo, da moramo izdati obveznice na mednarodnem finančnem trgu, ki jih kupujejo finančni vlagatelji iz vsega sveta. S tem mi našo suvereno Republiko Slovenijo spravljamo nazaj v zelo podoben položaj, kot je bilo v obdobju 2004 do 2008, ko so bile velike slovenske banke odvisne od denarja iz tujine. Tukaj ne smemo mešati depozitov in likvidnosti. Vse slovenske banke smo radikalno prelikvidne, sedimo na 10 milijardah evrov likvidnostnih rezerv, ki jih pa ne moremo dati na razpolago slovenskemu gospodarstvu in slovenskemu prebivalstvu zaradi MREL in kapitalskih zahtev. Tega dialoga ni. Slišimo samo izgovarjanja, za to so odgovorni v Bruslju, zato so odgovorni v Frankfurtu, potem se pa dotaknemo lokalnega nabora ukrepov, ki pa ni odvisen od tistega v Bruslju in Frankfurtu in to so ta famozni tako imenovani makrobonitetni ukrepi, s katerimi mi kot bančniki, ki želimo ta likvidnostni potencial, te slovenske depozite spraviti seveda v dodaten razvoj slovenskega gospodarstva in normalen standard slovenskih gospodinjstev, postavlja popolnoma drugačno perspektivo. S temi makrobonitetnimi ukrepi bi mi morali izboljševati pogoje zaradi lokalno specifičnih razmer v Sloveniji za slovenska gospodinjstva in slovenska podjetja, ne pa poslabševati pogoje za slovenska gospodinjstva in slovenska podjetja. To ni razumno, ni kalibrirano, ni uravnoteženo in ni smiselno. In potem meni očitajo, ki smo v Novi Ljubljanski banki se edini dejansko 3 in pol leta oglašali na temo makrobonitetnih ukrepov in njihovih učinkov na kreditno sposobnost slovenskih gospodinjstev, da nam gre za zaslužek. Poglejte, pri 400 milijonih evrov zaslužka Nove Ljubljanske banke je vseeno, ali bo imela 3 milijone manj ali več dobička, verjemite. Gre za nekaj 10 tisoč gospodinjstev in nekaj 100 tisoč slovenskih ljudi, ki so neposredno zaradi teh ukrepov prizadeti. Še več, ti ukrepi so absolutno diskriminatorni zato, ker Banka Slovenije to prepoveduje bankam, ki to počnejo znotraj striktno reguliranega okolja, ne prepoveduje pa lizing institucijam in d.o.o.-jem izza vogala, ker je za to pristojno bojda neko drugo ministrstvo. Seveda drži, tako je. Seveda drži, zato smo seveda tudi sprožili zahtevo za ustavno presojo, pa Ustavno sodišče v 3 in pol leta se mu ni zdelo vredno, da do tega se sploh opredeliti ali bo sploh to razsojalo ali ne. Mi trdimo, da je v Sloveniji potreben poleg širšega družbenega dialoga okrog kakšno družbo si želimo, tudi širši družbeni dialog o tem, kako bomo s svojim lastnim premoženjem. Gre za slovenski denar. Gre za prihranke Slovenk in Slovencev. Če že nimamo pokojninskih skladov, ki bi ustrezno lahko seveda usmerili to premoženje, da bomo Slovenke in Slovenci naposled imeli večji vpliv na razvoj slovenskega gospodarstva, ne bomo razprodali vsem multinacionalkam, da tudi v tem delu depozitno bazo 27 milijard plus, če gledam še podjetja, 38 plus milijard usmerili produktivno in smiselno, ne pa, da jaz ne smem uporabiti depozita za kreditiranje, ker moram v 35 % odstotkih tega kredita uporabiti 10 % ali pa 6 % drago obveznico, ki jo moram prodati mednarodnim vlagateljem. To je absurdno, ampak dobro. To je seveda del evropskega okvira bančne unije z namenom razbremenjevanja javnih financ, ker če pride banka težave, bomo izbrisali te instrumente. Na žalost mi opažamo in jaz sem trdno prepričan, se ti ukrepi sprevračajo v svoje nasprotje. Če povprečno gospodinjstvo ne more do posojil v bančnem sistemu, bo zahtevalo od države, da si bo lahko uredilo neko normalno blagostanje. Poglejte, pogovarjamo se o tem, da nekdo na Ptuju ni kreditno sposoben, ne da si ne more kupiti stanovanja v Ljubljani. s povprečno plačo na Ptuju. Nacionalno povprečje ni slovensko povprečje. Vi morate vedeti, da nacionalno povprečje imate v Ljubljano za vso javno upravo z bistveno višjimi prejemki povprečju. Vi imate statistične regije v Sloveniji, ki so plače 20 % nižje kot v Ljubljani. To je 260 evrov neto manj. In odbite od teh 260 evrov manj, še 280 za vsakega otroka in vidite kje je kreditna sposobnost. Je ni. Mi smo pripravljeni tem ljudem posojati denar in jim pomagati, če slučajno se kakemu zalomi, pa podaljšamo ročnost, pa ne, pa bomo neko pot že našli. Pri stanovanjskih posojilih itak ni bilo nikoli resnih težav, nikoli, to pa pomeni recimo, da si moj bratranec, ne vem, na mali hiški tam, niti strehe ne more popraviti, ker ne more dobiti posojila, ne moreš to s kreditno kartico, pa ne na lizing. O tem se mi pogovarjamo in ta popolna odsotnost razumevanja dejanskega realnega življenja, ker se to iz lune presoja preko statističnih modelov, ne, privede potem do takih razpletov.

Mi sprejemamo seveda ureditev v evropskem bančnem kontekstu, v evropski monetarni uniji, da gremo v smeri poenotenja standardov bančnega poslovanja, to je ta imenovana bančna unija, ampak obstajajo instrumentarij, tako imenovan makrobonitetni del, ki omogoča lokalnim vejam Evropske centralne banke in to je v tem primeru Banka Slovenije, da kot rečeno, prilagaja ukrepe v korist slovenskim strankam, ne pa v svoje nasprotje in zdaj ne vem s katerimi bomo postregli, da so podobne ureditve, poslovni modeli bank v evropski monetarni uniji so radikalno različni. Slovenske banke so šle skozi katarzo, verjemite. Še vedno smo dežurni krivci za vse kar je šlo narobe, smo šli skozi katarzo, teh bank, ki sedijo zdaj ljudje, ki so sanirali slovensko gospodarstvo, pomagali sanirat slovensko gospodarstvo in tisti, ki so povzročili težave. To je dejstvo.

Imamo mednarodno zasedene ekipe, v najinih bankah, obeh, mednarodno zasedene ekipe. Samo v NLB vodstvu sedijo ljudje iz desetih držav, ki so videli marsikaj in se naučili marsikaj skozi to obdobje. Ne delamo neumnosti, ne podeljujemo denarja na lepe oči, več, tega ni več. Podeljujemo denar na podlagi denarnega toka, presojenega in želimo seveda biti na razpolago svojim strankam, pa ne moremo, seveda moramo, ja, imamo dovolj kapitala, ker smo izdali kapitalske instrumente, ki so dragi, ampak na drugi strani moramo izdajati pa / nerazumlijvo/ instrumente, te pa ni bilo mogoče izdajati 12 mesecev, 6 poskusov, največja slovenska banka ni uspela izdati instrumentov. Eno leto smo potrebovali, da smo ga po 11 odstotkov izdali.

To niso normalne razmere in take bodo lahko še kar nekaj časa in mi v takih razmerah govorimo o dodatnih kapitalskih blažilnikih. Dodatno, Banka Slovenije projicira napovedi, gospodarske, zadnjih 10 let, radikalno prekonzervativno, poglejte si napovedi in poglejte si, kaj se dejansko dogaja v Sloveniji, se pravi, tudi tu, o tem se je treba pogovarjati, o kalibriranosti teh napovedi, ne. Ali so dejansko konservativne ali so prekonzervativne, kot stalni pojav. Ko smo se v koroni srečevali, so nam napovedovali milijardo in pol rezervacij v bančnem sistemu, mi pa smo jih sproščali in smo jim govorili, to ni naš svet, mi tega ne čutimo na terenu, ampak tega pogovora ni in me je iskreno kot Slovencu sram, da se o tem moramo pogovarjati v Državnem zboru, ker se ne pogovarjamo z argumenti tam, kjer bi se morali.