Hvala lepa, predsedujoči za besedo.

Naj najprej postavim to tematiko, o kateri se danes pogovarjamo, v malce širši okvir. V zadnjih letih smo živeli in še vedno živimo v precej zahtevnem okolju. Najprej nas je doletela covid-na kriza, potem v lanskem letu še vojni konflikt v naši bližini in v ekonomskem okolju je precej negotovosti in izzivov, na katere se moramo nosilci ekonomskih politik in tudi drugi ekonomski subjekti odzivati. Posebej v lanskem letu je zaradi vojne in drugih okoliščin prišlo do izrazitih pritiskov na inflacijo, kar se je odrazilo tudi v prilagojenih ukrepih denarne politike in tudi drugih ukrepih v naši pristojnosti. Tukaj je v naši pristojnosti, govorim bodisi pristojnosti Banke Slovenije ali pristojnostih našega širšega okolja, torej ECB. Če smo v preteklih letih z akumulativno denarno politiko omogočali obilo likvidnosti, ki bi omogočala bankam in drugim gospodarskim subjektom ugodno financiranje in nekako spodbujanje inflacije, ki je bila v tistem obdobju prenizka, da bi se vrnila v normalne okvire. Se je v sredini lanskega leta naše ukrepanje spremenilo, saj smo se morali začeti boriti zelo močno proti inflaciji in to seveda za sabo potegne tudi bolj omejevalno denarno politiko, nekoliko višje obrestne mere. Takšna denarna politika je nujna za to, da bomo v sodelovanju z drugimi ekonomskimi politikami v doglednem času dosegli inflacijski cilj, za katerega vemo, da je precej nižji kot je trenutno stanje. Prilagajajo se seveda tudi drugi ukrepi, ki se nanašajo na poslovanje bank, vendar ob tem o tem nekoliko kasneje, najprej bi pa rad povedal nekaj o stanju v našem bančnem sistemu.

Sedaj po naših ocenah in naše ocene kot veste javno redno objavljamo je bančni sistem sicer izpostavljen številnim povišanim tveganjem, vendar je, zaradi vseh ukrepov, ki smo jih sprejeli bodisi nosilci ekonomskih politik pa tudi same banke v zadnjih letih v ugodnem položaju in glede na to, da je ta seja namenjena javnosti, mislim, da je treba jasno povedati, da je bančni sistem v ugodnem položaju in tukaj ni nobene bojazni, da bi bilo v našem bančnem sistemu karkoli narobe.

Likvidnost bančnega sistema je zelo dobra, to so nenazadnje pokazale tudi banke, ki so nedavno ECB vrnile precejšen znesek financiranja iz naših ukrepov. Tudi kapitalska ustreznost je na zadovoljivi ravni, ni pa nekje v nekih ekscesnih ravneh kot bom kasneje tudi povedal v primerjavi z drugimi državami.

Kar se tiče tveganj v bančnem sistemu. To redno ocenjujemo, s tem seznanjamo javnost ne samo javnost tudi banke same in trenutno so, kot sem rekel, vsa tveganja v bančnem okolju povišana. Najbolj izpostavljena pa so makro ekonomsko tveganje kreditno tveganje in obrestno tveganje in predstavljajte si verjetno zakaj je naša ocena takšna kakršna je.

Na podlagi ocene tveganj izvajamo in vodimo naše ukrepe, ki so bodisi mikrobonitetne narave, kar pomeni, da se ukvarjamo z vsako banko posebej in makrobonitetne narave. Ti ukrepi so enaki za celoten bančni sistem in sledijo cilju zagotavljanja finančne stabilnosti. Za te ukrepe smo odgovorni bodisi mi sami kot Banka Slovenije ali pa smo del širšega institucionalnega okvira Evropske unije, kar tudi dobro veste.

Morda je za povedati, da je nabor ukrepov, ki jih uporabljamo harmoniziran znotraj EU okolja. Vsak nacionalni nadzorni in regulatorni organ pa konkretne ukrepe lahko uporablja glede na oceno tveganosti v svoji jurisdikciji, za katero je odgovoren. Torej, tu so ukrepi, instrumenti, standardizirani in nacionalni regulatorni in nadzorni organi. Izmed teh ukrepov izbiramo tiste, ki so primerni za naše okolje. Torej, znotraj Evropske unije ni nekih izstopanj, nekih posebnih ali enkratnih praks, saj so tudi vsi ukrepi, ki jih nacionalni nadzorni organi ali pa makrobonitetni organi sprejemajo na širši institucionalni ravni, prediskutirani z drugimi inštitucijami, z drugimi kolegi znotraj širšega okolja. Torej nekih nacionalnih specifik v smislu instrumentarija, kot sem omenil, niso pa seveda tveganja oziroma so pa ukrepi enaki za države, ki so v podobnem položaju, in različni za države, ki so v različnem položaju.

Kar se tiče bančnega področja. Banke so v zadnjih letih od finančne krize popolnoma spremenile fokus svojega poslovanja. V zadnjih letih je vse večji poudarek na kreditiranju prebivalstva. Kar se tiče poslovanja bank, zaenkrat imamo podatke za lansko leto. Poslovanje bank je dobro, kljub dvema šokoma, ki sta doletela naše okolje v zadnjih letih. In tako je s širšega stališča poslovanje bank ustrezno. Banke so lani kljub zaostrenim razmeram glede na pretekla leta izboljšale svoje poslovanje, izboljšale so neto obrestno maržo, ta se je začela povečevati. Vprašanje dohodkovnega tveganja, ki smo ga v Banki Slovenije izpostavljali vsa pretekla leta, se je zmanjšalo, kar je dobro, in dobiček bank pred obdavčitvijo bo za lani znašal približno 500 milijonov evrov. Posledično so naše banke ene izmed najbolj donosnih v evropskem okolju po donosnosti kapitala. Drugi podatek, s katerim lahko postrežem, je, da je kreditna rast v Sloveniji v lanskem letu bila ena izmed najvišjih v evropskem okolju, tako kreditiranje nefinančnih družb kot tudi kreditiranje prebivalstva. Po različnih mesecih pa po različnih segmentih so naše banke med prvimi tremi državami po najvišji medletni rasti kreditiranja in posledično seveda se je tudi obseg kreditiranja spremenil. Zdaj kreditiranje podjetij po obsegu trenutno znaša približno 10 milijard evrov, kreditiranje prebivalstva je 12, kar je bistveno drugače, kot je bilo 15 let nazaj, ampak to ni niti toliko pomembno.

Kar se tiče kapitalske ustreznosti, naša kapitalska ustreznost oziroma kapitalska ustreznost naših bank znaša 15,6, povprečje Evropske monetarne unije 15,3 torej smo na povprečju. Razpon med različnimi državami pa je med 13 in 17 %. V preteklih letih in pravzaprav tudi danes še vedno je bil problem bančnega okolja bolj kot kreditna sposobnost bančnega, bančnega sektorja samega, torej kreditne kapacitete, je bil problem kreditnega povpraševanja, ker je bilo tega premalo. Banke tudi danes, ne glede na to, kar je predstavila gospa direktorica Združenja bank Slovenije, niso realno omejene s kapitalom. Trenutni obseg posojil je, kot sem rekel, 27 milijard evrov, to je celotni obseg kreditov nefinančnemu sektorju, torej tako gospodinjstvom kot podjetjem in še ostalim. In če bi banke danes izkoristile ves kreditni potencial in s tem prišle do - in se s tem dotaknem neposredno zahtev Banke Slovenije oziroma ECB -, bi lahko banke brez kakršnegakoli ukrepanja z naše strani odobrile dodatnih 6 milijard evrov kredita, brez da se karkoli spremenijo kapitalske zahteve. Seveda pa obstajajo kapitalske zahteve, obstajajo kapitalski bufferji, ki imajo svoj poseben namen. Vsak kapitalski buffer ima svoj namen, in če bi v skrajni sili morala Banka Slovenije zaradi razmer v okolju sprostiti kapitalske blažilce, kar lahko naredimo praktično čez noč, če se pojavi potreba - in določene države, ki so imele kapitalske blažilnike vzpostavljene v času covid krize, so to naredile -, potem bi se lahko praktično čez noč kreditni potencial bančnega sektorja povečal za 10 milijard, kar pomeni več kot tretjino obstoječega bančnega sistema kot je danes v obsegu kreditiranja. Obstajajo pa še vedno rezerve do minimalnih kapitalskih zahtev, ki jih lahko ECB ali Banka Slovenije pove. V tem primeru se pa pogovarjamo o številkah, ki nimajo popolnoma nobene, nobene zveze z realnostjo, glede na potrebe.

Zdaj, glede na razmere in oceno tveganj v bančnem sistemu se seveda prilagajamo z našimi ukrepi, kot sem rekel, naši ukrepi so bodisi ukrepi na področju denarne politike bodisi na področju mikrobonitetnega nadzora, makrobonitetne politike in nenazadnje, če je treba in v lanskem letu smo to tudi doživeli, so na voljo tudi ukrepi za reševanje bank, ampak o tem se danes k sreči ne pogovarjamo. Z makrobonitetnimi ukrepi zasledujemo, kot rečeno, cilj finančne stabilnosti kot celote, glede na oceno tveganj, sprejemamo ukrepe iz nabora ukrepov, ki nam je na razpolago in s tem zasledujemo, s tem, o tem sem trdno prepričan, naš osnovni namen, to je stabilnost finančnega sistema in varnost depozitov naših, naših gospodinjstev in podjetij.

Zdaj, naše ukrepe redno periodično spremljamo. Naše ugotovitve objavljamo javno in z njimi seznanjamo tudi, tudi druge inštitucije, ki imajo, ki imajo za nalogo, da primerjajo ali so naši ukrepi horizontalno primerljivi in ali so v skladu z, ali so v skladu z evropskim, evropskim pravnim redom.

Zdaj, kar se tiče predstavitve Združenja bank, tukaj se ne bi detajlno, detajlno odzival, nenazadnje smo to predstavitev dobili šele dopoldan, ampak vseeno, nekaj, nekaj navedb. Določene trditve v teh, v tej predstavitvi so pavšalne, določene tudi napačne. Zdaj, kar se tiče podvojenih kapitalskih zahtev, to ne drži. Kapitalski blažilniki so kalibrirani točno na način, da se kapitalske zahteve ne podvajajo. Tako je recimo kalibriran, kalibriran kapitalski blažilnik, ki je bil nedavno objavljen, torej blažilnik, proticiklični kapitalski blažilnik, ki je nižji, kot bi bil, če ne bi bil sočasno vzpostavljen tudi sektorski blažilnik in je nižji, kot je v večini drugih držav, ki je, ki ga imajo vzpostavljenega v Evropi in približno polovica evropskih držav ima ta blažilnik in ta je višji in seže tudi do 2 procenta in pol, pri nas je 0,5.

Zdaj, kar se tiče sektorskega blažilnika, ki je bil uveden v lanskem letu z veljavnostjo v letošnjem letu, je ob naši odločitvi, da ga uvedemo, bila tudi javno predstavljen, predstavljen, predstavljeno kako in na kakšen način je bil kalibriran. Tako da, nekako me čudi, da Združenje bank vedno in znova ponavlja to tezo, da je, da je kapitalska zahteva višja za, za tisti del portfelja, ki je zavarovan vizavi tistega, ki ni zavarovan, če je v naši javni objavi točno utemeljeno, pa si lahko pogledate v poročilu finančne stabilnosti iz maja lanskega leta, zakaj in čemu je en del portfelja obremenjen več kot, kot drugi.

To je, kot rečeno, no, ko sprejemamo, ko sprejemamo naše ukrepe, bodisi ukrepe, za katere smo neposredno zadolženi sami ali jih sprejemamo kot del širšega institucionalnega okolja, izhajamo iz našega mandata, iz našega, iz našega cilja, ki je bodisi stabilnost cen ali pa stabilnost finančnega sistema oziroma varnost bančnega okolja in ta, ti naši ukrepi, kot rečeno, so postavljeni v širši institucionalni okvir, so postavljeni tako, da ne povzročajo nekih nesorazmerij in pritiskov v širšem okolju in so, kot rečeno, podobni v drugih državah, ki imajo podoben položaj in so različni v tistih državah, ki imajo različen položaj. Zakaj so podobni, lahko tudi v naših, v naših gradivih pogledate, katere države imajo podobne ukrepe, katere države imajo različne ukrepe, naši ukrepi bistveno ne odstopajo od drugih držav, ki so, ki so podobne ukrepe uveljavile.

Toliko, hvala.