Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem skupaj, spoštovani člani komisije, gostje.

Zdaj tako, za namen predmetne komisije smo na MF proučili gradivo, ki je bilo dano na portalu. Prvoten dopis Združenja bank Slovenije, ki smo ga prejeli, je naslavljal predvsem težave na doseganju MRJ zahtev o katerih je Združenje bank pravkar spregovorilo. Tudi na MF smo to preučili, poslali svoj odziv - zdaj ne bom odziva v celoti povzemala, zgolj v parih stavkih - pomembno je, da izpostavim, da Ministrstvo za finance ni organ, ki sprejema tovrstne zahteve, ampak jih določa Banka Slovenije skupaj z enotnim odborom za reševanje, torej SRB. Vloga Ministrstva za finance je sprejeti ustrezno zakonodajo oziroma implementirati predpise na ravni Evropske unije v našo zakonodajo.

Glede konkretno reševanja bank je bilo to storjeno z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank. Pomembno pri tem je, da se tovrstni zakoni sprejemajo z namenom, da se javnofinančna sredstva ne porabljajo v primerih, ko ima banka težave. Na EU ravni, moram tudi izpostaviti, da ko se o tovrstnih zakonih debatira oziroma sprejema stališča, Ministrstvo za finance poskuša vedno stališča malih držav zagovarjati, zato da je njihovo poslovanje lažje. MRJ zahteve - samo še en stavek na to temo - morajo izpolniti do 1. 1. 2024. Po informacijah, ki so nam dostopne oziroma znane, jih vse banke sproti tudi izpolnjujejo, tako da ni težav oziroma ni bilo zaznano, da bi bile kakršnekoli težave pri doseganju teh zahtev. Današnja prezentacija naj povem, da se je pretežno ukvarjala z makrobonitetnimi ukrepi Banke Slovenije. Kot sem omenila po zakonu, tudi te ukrepe sprejema Banka Slovenije, za kar je tudi pristojna, glede na to, da je samostojna, neodvisna in ni vezana na stališča sklepe državnih organov, torej tudi Ministrstvo za finance ne moremo vplivati na to kakšne ukrepe sprejema, verjamem pa, da bodo danes pojasnili zakaj takšne ukrepe imamo, zakaj so tudi glede na dvig minimalne plače še potrebni oziroma bomo dobili odgovor na izpostavljene težave, ki se v bančnem sistemu očitno pojavljajo.

Glede vplivov na javne finance. Zdaj zopet po podatkih s katerimi razpolagamo, imajo banke dovolj likvidnih sredstev. Država je za potrebe tako gospodarstva kot gospodinjstev sprejela vrsto ukrepov, ki naslavljajo energetsko draginjo, tako da v tem trenutku potreb po posebnih dodatnih zakonih, ki bi, ne vem, kot sem razumela, poroštvo države bilo potrebno za to, da banke izdajajo kredite, taka situacija zaenkrat še ni zaznana. Bomo pa seveda spremljali vse podatke s katerimi, ki jih lahko dobimo in ustrezno ukrepali, če bo to potrebno.

Hvala.