Hvala lepa. Najprej hvala lepa za odziv v imenu celotnega bančnega sektorja za odziv in čas, ki ste si ga vsi vzeli danes za to, da lahko predstavimo razmere v bančnem sektorju, ki sicer seveda so robustne, vendar pa take, da je jih je treba predstaviti zato, ker v primeru, da bi prišlo do kakršnegakoli poslabšanja gospodarskih razmer, za kar tveganja obstajajo je treba pač vedeti kolikšna je sploh kapaciteta bančnega sektorja podpreti gospodarstvo trenutno in pa seveda tudi do neke mere zakaj je temu tako in potem videti ali oblikovalci ekonomskih politik, vključno z nadzornimi in regulatornimi lahko pripomorejo kaj k temu, da bi bančni sektor lažje podprl gospodarstvo, v kolikor bo taka potreba. Glede na to, da ste predstavitev dobili, ne vem ali ste si jo lahko pogledali ali ne, ker če ste si jo lahko pogledali, bi jaz samo na kratko povzela ali rajši gremo skozi? Gremo skozi. V redu.

Najprej bi radi poudarili, da so razmere dostopa do kapitala omejene in to v svojih publikacijah ugotavlja tudi Banka Slovenije. Omejene so z vidika stroška in tudi neposredno dostopa. To pomeni, da je do dostopa do kapitala trenutno težko ali pa pod zelo, zelo, zelo zahtevnimi pogoji z vidika cene, kar pomeni, da najmanj kar je, je, da je kapital oziroma potem financiranje gospodarstva v nadaljevanju bistveno dražje lahko v Sloveniji kot pa v ostalih državah EU.

Zakaj je dostop do kapitala ta hip pomemben? Pomemben je zato, ker so pač kapitalske zahteve v Sloveniji posebej na segmentu najmanj tveganega dela portfelja visoke in celo podvojene. Podvojene kapitalske zahteve Banke Slovenije so na delu prebivalstva, kredita v prebivalstvu, in sicer še dodatno zavarovanim z nepremičninami, ob tem, da je treba vedeti, da je zavarovanje sekundarnega pomena, a ne in da cene nepremičnin načeloma ne smejo vplivati na oceno kreditnega tveganja, ker morajo banke ob oceni kreditnega tveganja prebivalstva upoštevati njihove denarne tokove, kar izhaja tudi iz ostalih makrobonitetnih ukrepov Banke Slovenije, ki so, kot vidite iz predloge, lahko tudi najbolj rigorozni v Evropski uniji.

Zdaj najprej pri kapitalskih zahtevah, kreditom prebivalstvu, zavarovanih z nepremičninami, centralna banka izkorišča, kar je sicer njena pravica, seveda, nacional…, možnost nacionalne diskrecije in v primerjavi z drugimi EU in EU(?) državami določa višje kapitalske zahteve v tem delu. Tak primer je samo še Malta oziroma edino Malta v celotni Evropski uniji. Potem je pa zdaj julija z uveljavitvijo, s 1. 1. 2023, še dodatno na ta isti del portfelja dodala sistemski sektorski blažilnik, kapitalski, in sicer za zavarovane kredite 1 procent, za nezavarovane pa pol, kajne, kar običajno so seveda zavarovani krediti manj tvegan del portfelja kot pa zavarovani.

To vse podvoji kapitalske zahteve, kot rečeno, v najbolj ne tveganem delu prebivalstva, prebivalstva v Sloveniji je najbolj omejeno pri zadolževanju v Evropski uniji s tem makrobonitetnim ukrepom, ki omejuje kreditiranje prebivalstva. Da je temu res tako, makrobonitetnih ukrepov seveda ima kar nekaj držav, ampak slovenske so pač najbolj rigorozne, kar je moč videti pač iz priloge, ki smo jo priložili in smo na voljo tudi za vprašanja, da vas ne mučim s tehničnimi vsebinami.

Zdaj, poleg tega se pa s pričetkom letošnjega leta uvaja še dodatni proticiklični kapitalski blažilnik, ki je pa seveda namenjen sproščanju ob zaostrovanju gospodarskih razmer, ne pa vzpostavljanju, vsaj v teoriji in v večini drugih držav, a ne. Zdaj, zakaj podvojene kapitalske zahteve na segmentu zadolževanja prebivalstva, ki se tako ali tako praktično ne sme zadolževati, razen če je v zgornjih 10 procentih premožne populacije v Sloveniji. Makrobonitetni ukrepi namreč pri nas zelo, zelo močno omejujejo zadolževanje prebivalstva, ker med minimalno plačo in povprečno plačo, slovensko, je kreditna sposobnost praktično nič oziroma tako malo, da v kakšnem kreditu za stanovanje ali pa nakupu stanovanja, za tak kredit, ki si ga lahko taka družina ali pa posameznik privošči, so pravzaprav samo sanje in 70 procentov oziroma zdaj po dvigu minimalne plače še več odstotkov zaposlenih delovno aktivnih v Sloveniji zaslužimo osebni dohodek med minimalno in povprečno slovensko plačo.

To pomeni, da se pravzaprav v resnici lahko zadolžujejo pri nas samo nadpovprečno premožni Slovenci in tukaj vidite tudi, da če gledamo primerjavo z Evropsko unijo, smo historično, to so sicer zdaj novi podatki, ampak historično smo slovenski prebivalci bili vedno med najmanj zadolženimi v EU, še vedno smo med najmanj zadolženimi v Evropski uniji in to ne po nominalnih zneskih, ki seveda nič ne pomenijo, ampak v deležu razpoložljivega dohodka, ki ga Slovenci imamo. Enako imamo že od osamosvojitve dalje med najvišjimi stopnjami varčevanja gospodinjstev v Evropski uniji. To se pravi, na splošno smo Slovenci že tako ali tako tudi brez takih dodatnih rigoroznih omejitev, kar precej konservativni in torej tveganja v tem delu v okviru bančnega sektorja vsekakor niso videna kot ekscesna, enako tudi ne s strani drugih mednarodnih organizacij ali pa rating agencij in tako naprej.

Zato so te podvojene kapitalske zahteve na tem, po videnju, kot rečeno, tako sektorja kot tudi zunanjih inštitucij in organizacij pač vprašljive, kajne. Ali je to v takih razmerah, pa še posebej, ko je kapital zelo dragocena dobrina in bo potrebna za podporo gospodarstvu, je pač to izrazito vprašljivo oziroma neutemeljeno oziroma nerazumno.

Zdaj, da bi se kreditno tveganje, ki se tudi v preteklih obdobjih, ki so bila zelo huda, recimo z vidika gospodarskih razmer, z vidika razmer na trgu dela, stopnje nezaposlenosti v letih od 2010 recimo do 2013 so bile stopnje brezposelnosti v Sloveniji v primerjavi z ostalimi obdobji in dandanašnjim izrazito višje. In tudi takrat v tistem obdobju na kreditih prebivalstvu ni bilo neplačnikov v deležu, ki bi bil torej tudi takrat med najnižjimi, če ne najnižji v Evropski uniji in tudi nikakor ne tak delež neplačnikov, da bi lahko ogrožal bančno stabilnost ali pa poslovanje bank. In dandanes, ne glede na to, da se gospodarske razmere slabšajo, so pa razmere na trgu dela še dodatno popolnoma diametralno nasprotne. In zaradi strukturnih sprememb v strukturi starosti prebivalstva in pa tudi zaradi še dodatnih ukrepov, ki so seveda dobrodošli, Vlade, se nihče ne ocenjuje, vključno z Banko Slovenije, ne da bi lahko prišlo do poslabšanja na trgu dela, ki bi potem poslabšala kreditno sposobnost slovenskega prebivalstva.

Zdaj ob teh podvojenih kapitalskih zahtevah na ne tveganem delu kreditnega portfelja bank, kjer, kot rečeno, nižji ali pa niti srednji sloj slovenskih prebivalcev in gospodinjstev praktično ne more priti do kredita za stanovanje, je seveda kapital v teh zaostrenih pogojih dostopa dobrina, ki je zelo, zelo omejena. In kot smo, poleg tega ob dodatnih mrež zahtevah, to so zahteve, ki jih je potrebno bankami izpolnjevati za primer, ko bi prišlo do reševanja tako imenovane /nerazumljivo/ instrumente morajo imeti v določenem delu v svojih bilancah in tudi to so instrumenti do katerih je treba dostopati na kapitalskem trgu, je torej v primeru, ko je dostop omejen, pomeni, da za gospodarstvo v takem primeru podpreti sredstev ne bo. Da so razmere v tem kontekstu zaostrene je moč videti tudi ob tem, da ko je bilo treba podpreti s krediti štiri elektro podjetja, je to bil kar zalogaj za slovensko bančništvo. Ne zato, ker ne bi bilo likvidnosti, ampak ker preprosto je treba kapital alocirati na dele, ki pač imajo tako visoke kapitalske zahteve.

Zakaj je to pomembno za razpravo tudi na tej komisiji? Namreč, v kolikor bi prišlo do poslabšanja gospodarskih razmer, bodisi do večje potrebe po likvidnosti gospodarstva ali do tudi morebiti večjega dela stečajev zaradi višje cene energentov in ostalih seveda tudi vhodnih elementov, ki jih v proizvodnji in storitveni industriji gospodarske družbe, srednje velike in tudi obrtniki kupujejo in so se jim podražile tudi do stečajev, bi to pomenilo, da seveda bi namesto podpore bančnega sektorja morala vstopati v podporo gospodarstvu še bolj neposredno država, kot je že tudi bil viden primer, ali z dokapitalizacijami ali pač s kreditiranjem ali z garancijami. Z Gospodarsko zbornico, Obrtno zbornico, Trgovinsko zbornico smo vsi skupaj že tudi posredovali predlog tudi enega izmed zakonov, sicer na zalogo, ki je že posledica ocene, da bi tak bil potreben, če bi prišlo do poslabšanja v gospodarstvu in ponovno. V kolikor ne bi do slabšanja prišlo, bodo javne finance sigurno obremenjene, ob tem, da so pa kapitalske zahteve na delu, ki ni tveganj, pa po videnju pač stroke pretirane.