Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica.

Hvala poslancem, poslanki za vprašanja.

Sicer gospodu Grimsu odgovarjam, da je policija v mojem mandatu pa zdaj tudi v mandatu Vlade Roberta Goloba neodvisna in pa seveda avtonomna. Preiskovalne postopke v tej državi vodi državni tožilec, policija vodi preiskavo, tako bo še vedno naprej. Sedaj kakšne preiskave v tem trenutku policija počne mene kot kandidata za ministra za notranje zadeve ne sme zanimati. Verjamem pa je, da je bilo v mandatu nekoliko drugače.

Sedaj, če še odgovorim gospe Čadonič Špelič, poslanki. Jaz mislim, da je bil v tem kontekstu najboljši uradnik tisti uradnik, ko je bil na vrhu policije, ki nas je šprical z vodnim topom, ki je streljal po Ljubljani in zaplinjal solzivec in pa seveda, ki je odnašal mirne demonstrante, ki so brali Ustavo pred Državnim zborom. Tako da, tukaj ste lahko vsi brez skrbi. Sedaj kje se, pred katerimi vrati se kaj neha, predvsem minister za notranje zadeve je tisti, ki spoštuje zakonodajo in po 12. in 13. členom Zakona o organiziranosti in delu policije je točno določena pristojnost in razmerje med generalnim direktorjem policije in pa seveda med ministrom. Tako da, to je bilo že prej in zdaj seveda bo vnaprej tudi tako.

Kar se tiče ograj, spoštovani poslanec Grims in pa migracij. Veliko se je spreminjalo takrat, ko sem bil jaz minister za notranje zadeve, predvsem je Republika Hrvaška vstopila v schengensko območje, je odgovorna za varovanje zunanje meje Evropske unije, za zunanje schengenske meje. In jaz verjamem, da je njena evropska obveza, da varuje mejo, tako kot je varovala schengensko mejo po schengenskih standardih Republika Slovenija. Danes je to meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško notranje meje Evropske unije. Nadzor na meji, notranji meji, vemo kakšen je postopek. V tem trenutku ni nobene potrebe po tem. Kajti, Schengen je tudi zaupanje, zato je celotna Evropska unija zaupala Republiki Hrvaški, da vzpostavi schengensko območje in pa tudi, da varuje mejo. Tako da jaz tukaj ne bi delal prevelike drame. Kajti, se mi zdi, da pravzaprav policija preko izravnalnih ukrepov dela dobro, da pravzaprav je tudi ta žica in pa seveda ograja, ki sem jo seveda, priznam, tudi jaz takrat postavljal v skladu z varnostjo v tistem trenutku v državi danes nepotrebna. Kajti, notranja meja Evropske unije ni tista, ki jo je treba, bom rekel, še dodatno varovati in zato tudi ni potrebe, da tam je. Verjamem, da so ljudje ob državni meji varni, da se počutijo varne. Da pa obstajajo varnostni incidenti, ki so v vsaki državi in jih je pravzaprav policija tudi vedno sproti reševala. Jaz verjamem, da bo tudi vnaprej tako. Tako da kar se tega tiče nimam nobenih težav s tem odgovorom, da se bo žica še naprej umikala in pa ograja podirala. Jaz verjamem, da je pač še čas, da to do konca leta naredimo, samo dinamiko je treba malo malo povečati. V tem trenutku ne vem na kateri fazi je, saj sem nenazadnje šele kandidat za ministra, ampak verjamem, ko se bom vrnil na Ministrstvo za notranje zadeve v kolikor bom izvoljen, bom zelo hitro te zadeve postavil, da se bodo učinkovitejše odstranjevale.

Zdaj, gospa Sukič tukaj vi ste dala veliko vprašanj. Jaz jih bom seveda z veseljem odgovarjal, in sicer migracije, je tukaj pač zelo pomembna zadeva, da za razliko od mojega prvega mandata imamo tokrat dovolj glasov, da sprejemamo zakone, ki jih je treba pač spremeniti. In v tem mojem prvem mandatu sem bil jaz eden redkih ministrov za notranje zadeve, ki sem sedel z nevladnimi organizacijami, ki sem jih obiskoval na njihovih sedežih, ki sem poslušal njihovo problematiko. Ja, priznam, nisem jih mogel kaj dosti pomagati, kajti v Državnem zboru nisem imel glasov s katerim bi pač lahko spreminjal zakon. Vemo kako je bilo. Vsak zakon, katerega smo sprejemali z manjšinsko vlado je potem padel na ali pa se je zataknil na v Državnem svetu in pač, ja, takoj je bilo.

Kar se tiče nevzdržnih razmer v azilnem domu, jaz verjamem, da je so ti domovi polni in da je treba za to tudi poskrbeti. Tudi moje razmišljanje je šlo v smer tega, da se to vrne nazaj pod Ministrstvo za notranje zadeve, saj ta namestitveni del in pa procesni del, ostali del integracije gre na druga za to pristojna ministrstva. Nenazadnje na Ministrstvu za notranje zadeve, kompletna logistika in pa seveda kompleten postopek, ki se ga lažje izvaja. Vsekakor gospo Katarino Štrukelj, mag. Katarino Štrukelj, gospa Čadonič Špelič, zelo dobro poznam in jo tudi ob tej priliki čestitam za njeno res skrbno delo. Kajti, tako kot ona vodi ta azilni dom oziroma te kapacitete v Sloveniji je res pravzaprav, to je zahtevno delo, ki ga ona opravlja s srcem in dušo in jo že dolgo časa poznam. In tudi, ko smo pravzaprav delali na Ministrstvu za notranje zadeve je vedno se oglasila tudi pri meni, mi je povedala to problematiko. Na nek način, jaz ne morem pravzaprav prejudicirati odločitve, da je organizacijsko ta organ, ki ga ona vodi, postavljen na Vladi kot vladna služba, ampak ja, nekoč je bilo to na Ministrstvu za notranje zadeve in jaz mislim, da je bistveno lažje, vsaj to je moje razmišljanje, da bi to nazaj prišlo pod ministrstvo za notranje zadeve.

Zdaj, kar se spremembe Zakona o tujcih tiče, spoštovana gospa Sukičeva. Seveda, saj Zakon o tujcih, pa še kar nekaj zakonov, ki sem jih naštel, so že v proceduri na Ministrstvu za notranje zadeve, so že celo leto v proceduri. Slišali ste mojo zavezo, ko bomo spreminjali te zakone, ki se zadeva prosilcev za mednarodno zaščito oziroma, ki se dotikajo tujcev, je to moja zaveza in tudi koalicijska zaveza, da se bomo usedli skupaj, jih pregledali, naredili normalne, dali vse tisto ven kar smo se že zavzemali v KUL, da pač to ne more noter biti in jih na nek način, nenazadnje vi zakonodajalci ste tisti, ki boste na koncu rekli z amandmaji kakšen zakon si želite podpreti in kakšnega ne, ne samo Ministrstvo za notranje zadeve kot predlagalec teh zakonov. Tako, da tukaj jaz verjamem, da nimamo nobenih težav.

Kar se Sindikata policistov Slovenije tiče, jaz verjamem, da bomo tokrat imeli boljši, boljše osnove za pogovore. Nenazadnje tista moja izjava tukaj v Državnem zboru, je treba vzeti v nekem kontekstu, na nek način takrat preseganja sindikalnega delovanja Jaz mislim, da takih besed ne rabimo več, zato sem tudi povedal, da so moja vrata odprta, in ta najbolj pomemben projekt, ki ga policija dejansko že dolga, dolga leta dela, karierni projekt, karierni sistem, je brez obeh dveh sindikatov, socialnih partnerjev pravzaprav nemogoč, da ga naredimo tudi ob tem, da Ministrstvo za javno upravo že najavlja spremembo plačnega sistema. Karierni sistem je nujno treba postaviti v policiji in jaz se bom res maksimalno, tudi osebno potrudil, da bomo to probali urediti, je pa, vemo, tukaj bo, to je za mene osebno najbolj zahtevna naloga, ki jo vidim, tukaj bo potrebno res si zaupati, da bomo naredili pošten in pregleden sistem, da pravzaprav zajamemo kompletno materijo vseh teh poklicev, ki v policiji so in tukaj verjamem, da bom te zadeve tudi poskušal oziroma, da jih bomo pripeljali do cilja do konca mandata.

Kar se depolitizacije tiče, ste me slišala. Depolitizacija v policiji je pač nujno potrebna. Jaz sem tudi povedal javno, da v policiji so še vedno ljudje, ki so odnašali in pa, na nek način vodili intervencije takrat, ko so se obnašali mirni bralci Ustave, ko se je špricalo z vodnim topom, ko so zaplinjali Ljubljano. Jaz ne bom prehiteval postopkov Specializiranega državnega tožilstva, ampak vseeno, bom pa spremenil, zahteval spremembo Zakona kjer se bodo nadzorni mehanizmi in pa seveda kontrolo nad izvajanjem takšnih pooblastil pravzaprav naredili tako, da dejansko politika ne more in ne bo lomastila nikoli več po policiji. Slovenska policija mora ostati profesionalna, mora ostati neodvisna, avtonomna in politika v slovenski policiji nima kaj početi, ne samo pred vrati generalnega direktorja policije, ampak pred vsemi vrati kjer tečejo operativni postopki. Lahko pa, in to je tudi pravzaprav dolžnost ministra, da se seznani s situacijo v policiji, da se seznani z viri, s kadrovskimi, materialnimi, finančnimi, kaj je treba narediti in tukaj pa jaz ne vidim nobenega problema, da obiščeš kakšno policijsko postajo, ampak seveda kot minister s svojo ekipo, ne pa še s političnimi sopotniki, ki bivajo na območju tiste policijske postaje. No, tega od mene pač ne morete pričakovati in tudi ne boste dobili.

Zdaj, kar se tiče generalnega direktorja policije. Sem vam povedal, da je treba enostavno razširiti nabor varnostnih strokovnjakov, ki jih imamo v državi, tako s področja tudi pravosodja, tožilstva, varnostnih služb, obveščevalnih služb. Ta zakonska rešitev je že obstajala v Zakonu o policiji tam v okrog leta 2010 mislim, da je bilo to tako narejeno. Jaz mislim, da so bile to dobre rešitve.

Kar se tiče IMSI lovilca. IMSI lovilec je padel na Ustavnem sodišču. IMSI lovilec je bil predlog mene kot ministra za notranje zadeve ministrici, takratni ministrici za pravosodje in se je dal v 150. člen Zakona o kazenskem postopku IMSI lovilec oziroma taka orodja, ki lahko, s katerimi lahko policija si pomaga preiskovati kriminaliteto, predvsem pa organiziran kriminal in kriminalne združbe na tem temnem spletu, na digitalnih platformah, na kriptiranih platformah oziroma na kriptiranih komunikacijskih kanalih. Sodobne policije to imajo. Jaz popolnoma razumem na nek način zadržek tako slovenske politike kot sodstva, kajti mehanizmi nadzora morajo biti enostavno postavljeni takoj, da ne pride do zlorabe takšnega orodja v, kot sem prej govoril, tudi v politične namene, ne samo v, bom rekel, pri strokovnih šlamparijah, ki jih policija počne potem in se to pravzaprav napačno uporablja, predvsem iz politične, političnega, političnega vidika. Jaz kar se IMSI lovilca na nek način razumem policijo in bom šel ponovno v postopek uzakonitve tega orodja, vendar ne brez široke strokovne razprave tako policije kot tožilstva in sodišča, preiskovalnih sodnikov in na drugi strani nadzornih mehanizmov. Tukaj je pravzaprav treba narediti domačo nalogo, zelo široko razpravo. In preden bomo ta orodje prinesli v zakonodajni postopek oziroma ga bomo dali v člen Zakona o kazenskem postopku, želim imeti tudi politični konsenz, da bomo pravzaprav vsi za to, da se to orodje lahko uporablja na eni strani kot uporaba tega orodja in na drugi strani kot mehanizem nadzora nad temi orodji, ki pa mora biti na vsem, na vseh nivojih, tako v policiji, na Ministrstvu za notranje zadeve, kot v sodnem nadzoru, v parlamentarnem nadzoru, povsod tam, kjer je to pravzaprav treba narediti.

Ja, zdaj Nacionalni preiskovalni urad in njegov direktor. Darko Muženič vodi še vedno sektor znotraj Uprave kriminalistične policije, ta sektor je še vedno pač sektor, eden izmed kar nekaj sektorjev v Upravi kriminalistične policije. Slišali ste me, jaz sem napovedal, da bo Nacionalni preiskovalni urad postal spet neodvisen, tako kot je že bil. Tako da tukaj to je pač zakonska dikcija, ki jo bomo spremenili in potem bodo pač Nacionalni preiskovalni urad spet delal tako kot je delal pred Vlado Janeza Janše.

Zdaj, visoko stopnjo raven dialoga. Jaz sem človek dialoga, gospa Sukič, to me poznate, jaz sem vedno pripravljen se pogovarjati z vsakim, tudi ne samo z našim političnim polom, se pogovarjam tudi z desnim političnim polom oziroma se pogovarjam z vsakomur, ki se pravzaprav spoštuje normalno komunikacijo, ki spoštuje na nek način normalnost v tej državi. In verjamem, da pač kot ljudje smo tisti, ker v kolikor se ne bomo pogovarjali pač in imeli dialoga, ne vem no, če bomo kam prišli v tem, v tem, v tej naši in politični razpravi, kaj šele v družbi.

Nasilje nad ženskami in vse to, femicid in vse to, kar smo se prej pogovarjali in sem tudi našteval, jaz poznam že iz Centra za obveščanje, ko sem delal v Kranju, dejansko sem tudi s strani nevladnikov slišal kar veliko zgodb, ampak tukaj gre za predvsem, jaz mislim, za strokovno razpravo, na kakšen način je to treba v prihodnosti zapeljati. Jaz mislim, da policija ni edina, edini deležnik v tem procesu, da je tukaj treba tudi narediti neko socialno kampanjo znotraj, znotraj Slovenije, da je te stvari treba osveščati. Tukaj so samo premalo samo nevladne organizacije, kajti nevladne organizacije so bolj gasilci za to zadevo. Tukaj je stvar še pristojnosti sociale in vsega tega, ampak ja, jaz mislim, da je tukaj treba narediti nekaj naprej, vsi se s tem strinjamo. Zdaj ali sem govornik na prvi ali pa na drugi ali pa na zadnji konferenci, jaz mislim, da kot družba tega ne smemo dovoliti, ampak še enkrat, te zadeve se najpogosteje dogajajo za zidovi, ko noben o tem ne ve in najhujše od tega je, da v sosednjem stanovanju ali pa v sosednji hiši nočemo, ne upamo, ne zmoremo vzeti telefona, poklicati pristojno službo, policijo, da pač opozori na to, da se to ne bi dogajalo oziroma gledamo stran. No, to gledanje stran je pravzaprav, jaz mislim, da še največji problem tega in tukaj moramo vsi skupaj, tako politika, nevladne organizacije, mediji in pa družba narediti korak naprej, to je res nedopustno v 2023, ampak ja, začnimo in jaz mislim, da so to zadeve, ki niso kratkoročne, so to, bom rekel, na neko daljše časovno obdobje in verjamem, da bomo to premaknili.

Ničelna toleranca, ja, jasno, normalno do nasilja, halo, tukaj, saj smo, mislim, to je v bistvu meni čudno vprašanje, tako da ampak ja, sem za ničelno toleranco, sem totalno za ničelno toleranco do kakršnega nasilja in vseh teh zadev, ne samo na področju nasilja nad ženskami in vse ostalo, ampak, ampak sem tudi za ničelno kaznovanje do kakršnekoli deviacije, ki se v družbi ponavlja, pojavlja.

Ja, zdaj, gospa Čadonič Špelič, moja predstavitev je bila, saj veste, včasih govoriš še več kot eno uro, pa nič ne poveš, jaz mislim, da sem v tej moji predstavitvi kar nekaj povedal, veliko stvari napovedal, tako da se mi ne zdi, bom rekel, »glih« tako slaba, kot jo vi ocenjujete, ampak saj veste, vi imate višje standarde kot bom rekel in verjamem v vaši stranki, da pravzaprav vam ni všeč, da sem jaz zdaj tukaj minister za notranje zadeve oziroma kandidat, da bi vi želeli kakšnega boljšega, ampak glejte, mene je predlagal predsednik Vlade in sem pravzaprav kandidat za ministra za notranje zadeve v tem trenutku.

Kar se tiče depolitizacije, sem pravzaprav povedal, gremo v spremembo zakona. počakal sem da, počakam, da vidim, kaj bo tudi tožilstvo tukaj povedalo, kako in kaj. Jaz mislim, da kaj takega, kot se je dogajalo zadnji 2 leti, da se pišejo neki nezakoniti odloki in ne vem še kaj, na to, ne pričakujte, od mene tudi tega ne boste dobili, ker sem legalist in delam tiste stvari, ki so zakonite, nenazadnje v teh dveh letih, ko sem bil minister za notranje zadeve, nimam nobene afere, nisem bil v nobenem preiskovalnem postopku, noben me ne preiskuje, nimam nobene hišne preiskave in pravzaprav sem zelo, zelo mirno spim in bom spal še naprej.

Kdo bo v moji ekipi, boste izvedeli pravi čas. Verjemite, bodo strokovnjaki, bodo ljudje, ki so kompetentni. Kakšen je najin odnos z gospodom Boštjanom Lindavom. Ko sem bil minister za notranje zadeve, je bil gospod Boštjan Lindav direktor uprave kriminalistične policije, parkrat sva se videla še na kakšnih sprejemih, sva si dala roko, sva se lepo pozdravila, sva se malo nasmejala in to je najin odnos, ki ga midva imava. On je v tem trenutku vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije in to je v tem trenutku njegova funkcija. Za dobrega uradnika sem vam že povedal, kakšen mora biti, to pač gotovo jaz nisem, jaz želim biti dober minister za notranje zadeve, sem enkrat že bil, tako da v vsem razumem svojo odgovornost in pravzaprav se je tudi zavedam, se pa zavedam, ja, romske problematike. Romska problematika je velik del, kar velik, velik, velik izziv v tem delu, kjer vi živite, na novomeškem delu, tudi na Kočevskem je podobna, podobna zadeva, za razliko od Prekmurja, kjer je pravzaprav ta izziv drugačen in pravzaprav na drug način. Moram tukaj povedati, da policija spet ni edini deležnik v temu, da pa vsekakor bo treba ustanoviti oziroma kolikor je že ustanovljena vladna, vladna delovna skupina za romsko problematiko, tudi v tistem mojem mandatu smo nekako to pač želeli ustanoviti, kajti gre za popolnoma medresorsko zadevo, ki je pravzaprav policija tista, ki ukrepa, izda tako kot ste sami povedali, plačilni nalog, ko pa plačilni nalog ni plačan, pa pravzaprav ni tista policija, ki bi pravzaprav kontrolirala plačilni nalog, plača ni kar tako naprej.

Jaz mislim, da policija na tem področju romske problematike dela zelo dobro. Jaz sem sam, predvsem tukaj na področju policijske uprave Novo Mesto, tudi takrat, ko sem bil minister, so mi pokazali kar številne dobre prakse, ki jih imajo. Na nek način je vzpostavljeno zaupanje, ker je bistveno izšel v tem procesu in tukaj jaz mislim, da se da narediti še kaj več. Verjamem pa, da ni samo Ministrstvo za notranje zadeve tisto, ki je tukaj, to je stvar celotne Vlade in tukaj verjamem, da bo tudi na tem področju napredek. Toliko. Hvala lepa.