Spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, lepo pozdravljeni in hvala za besedo!

Kot kandidat za ministra za notranje zadeve Republike Slovenije se danes pred odborom predstavljam že drugič, prvič leta 2018, ko me je na funkcijo ministra za notranje zadeve predlagal takratni predsednik Vlade Marjan Šarec in sem naloge ministrov opravljal od leta 2018 do leta 2020, in danes drugič sem kandidat za funkcijo ministra za notranje zadeve na podlagi predsednika, na podlagi predloga predsednika Vlade dr. Roberta Goloba, v kolikor bom seveda potrjen s strani vas, spoštovane poslanke in poslanci Odbora za notranje zadeve ter v Državnem zboru izvoljen za ministra. Mnogi izmed vas me že poznate, vsi pa ne, zato mi dovolite, da v uvodoma spregovorim nekaj besed o sebi v mojem dosedanjem delu.

Sem Boštjan Poklukar, rojen 27. januarja 1971 na Jesenicah. Sem poročen, oče dveh polnoletnih otrok ter z družino živim na Bledu. Po izobrazbi sem magister javne uprave. Od leta 1991 sem zaposlen na Ministrstvu za obrambo, sprva kot pripadnik stalne sestave Teritorialne obrambe, kasneje pripadnik vojaške policije Slovenske vojske. Imam opravljen izpit za pooblaščeno uradno osebo ter več strokovnih tečajev in usposabljanj v policiji, v svoji poklicni karieri sem opravljal različne naloge na področju civilno vojaškega sodelovanja in naloge pribočnika poveljnika. Na predlog ministrice za obrambo sem bil leta 2009 prerazporejen v Službo za protokol Ministrstva za obrambo, kjer sem kot podčastnik za protokol opravljal protokolarne naloge za ministre in vrh ministrstva ter Slovenske vojske. V svoji vojaški karieri sem dosegel čin višjega štabnega vodnika in bil tudi večkrat odlikovan. Svojo poklicno pot sem nadaljeval na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, kjer sem leta 2015 v času migrantske krize opravljal naloge tiskovnega predstavnika Uprave za področje migracij. Leta 2017 sem prevzel vodenje regijskega Centra za obveščanje v Kranju in ga vodil do septembra 2018, ko sem nastopil funkcijo ministra za notranje zadeve. Leta 2020 pa sem se vrnil na Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, od junija lani pa vodim Upravo Republike Slovenije za vojaško dediščino na Ministrstvu za obrambo.

V več kot 30 letih svoje profesionalne kariere sem ponosen, da sem svoje izkušnje nabiral v vseh treh stebrih nacionalne varnosti, tako lahko rečem, da danes vse tri stebre zelo dobro poznam. Poznavanje podsistemov nacionalne varnosti, še posebej podsistema notranje varnosti, je moja velika prednost, saj sem že opravljal funkcijo ministra za notranje zadeve in zelo dobro poznam organiziranost, delovanje in dinamiko resorja notranjih zadev.

Po naravi sem deloven, odgovoren, vztrajen in lojalen. Svoje delo sem vedno opravljal profesionalno, pošteno in transparentno ter tako bo tudi v prihodnje. Vsi, ki me dobro poznate, veste, da sem zahteven do sebe in do ljudi, ki jim zaupam, in vedno se trudim upravičiti zaupanje ljudi, ki mi ga izkažejo, tak bom tudi tokrat. Zato mi je še posebej v veliko čast, da me je predsednik Vlade doktor Robert Golob predlagal za kandidata za funkcijo ministra za notranje zadeve, za kar se mu s tega mesta tudi iskreno zahvaljujem. Imam visoko spoštovanje do svoje države, do državljank in državljanov, zato sem kandidaturo za funkcijo ministra za notranje zadeve tudi tokrat sprejel z vso svojo odgovornostjo.

Slovenija se tako kot celoten svet sooča z vrsto novih okoliščin, neznank in sistemskih izzivov na področju varnosti. Sodobno mednarodno varnostno okolje je postalo nepredvidljivo, spremenljivo in kompleksno. Varnost nikakor ni več samoumevna, ampak je dobrina in vrednota. Brez varnosti ni obstoja naroda, demokratičnega sistema, suverenosti, blaginje in drugih interesov naroda in države. Področje notranje varnosti kot eden od treh temeljnih stebrov na sistemu nacionalne varnosti v Sloveniji je v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve in Slovenske vojske, Slovenske policije, se opravičujem. Že v svojem prvem mandatu ministra za notranje zadeve sem podobno spoznaval vso kompleksnost in podrobnost ter širino in pristojnosti organiziranosti in delovanja resorja notranjih zadev, ki sem ga tudi uspešno vodil. Postopki registracije prebivalstva in javnih listin, državljanstva, javnega zbiranja in orožja, migracijska politika in postopki mednarodne zaščite, sistemsko usmerjanje in nadzor policije, zasebno varstvo in občinska redarstva, reševanje pritožb zoper policijo, varnostno načrtovanje, upravljanje s tajnimi podatki, upravljanje logističnih, kadrovskih in finančnih procesov, inšpekcijski nadzor nad področno zakonodajo, preiskovanje in preprečevanje kriminalitete, prometna varnost, delovanje in odziv številke 113 v OKC, forenzične preiskave, delovanje letalske enote policije, policijske akademije, specialne enote protibombne tehnike, varovanje varovanih oseb in objektov ter delovanje in upravljanje informatike in telekomunikacij so le glavni del kompleksnosti in široko razvejanega ustroja Ministrstva za notranje zadeve. Za uspešno reševanje nalog ter zagotavljanja notranje varnosti je potrebno zagotoviti predvsem kadrovske, materialne in finančne vire. V mandatu Vlade Roberta Goloba za leti 2023 in 2024 je proračun Ministrstva za notranje zadeve investicijsko naravnan, in to me navdaja z optimizmom, da se investicijski ciklus v podsistemu notranje varnosti nadaljuje. Ocenjujem, da je še kako pomembno, da nam proračunska sredstva zagotavljajo možnost modernizacije policije, saj je le moderno opremljena policija lahko sledi sodobnim varnostnim izzivom. Proračun Ministrstva za notranje zadeve za leto 2023 zagotavlja 542 milijonov evrov, od tega za policijo 509 milijona evrov. Za prihodnje leto je v proračunu za Ministrstvo za notranje zadeve namenjenih 569 milijonov evrov, od tega za policijo 528 milijonov evrov. Skupni kadrovski načrt slovenske policije za leto 2023 in leto 2024 omogoča zaposlitev 8 tisoč 241 policistov in 677 zaposlitev na upravnem delu ministrstva. V letu 2024 pa je predviden dvig kadrovskega načrta v upravnem delu ministrstva za 682 zaposlitev. Kadrovski načrt nam seveda določa zgornjo mejo zaposlitev, dejanski trend zaposlovanja pa vemo, da je bil v preteklosti negativen in že v mojem prejšnjem mandatu sem se zavzemal, da trend zaposlovanja je potrebno dvigniti, da se poveča število zaposlenih v policiji.

Trend novih zaposlitev danes narašča, kar je spodbudno in kaže predvsem sadove preteklih let pravilnosti zastavljenega programa aktivne politike zaposlovanja v policiji. Z vstopom sosednje Hrvaške v schengensko območje se naloga varovanja zunanje meje Evropske unije med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki so jo izvajali policisti nadzorniki državne meje, s 1. januarjem letos odpravlja.

Kot kandidat za ministra od vodstva policije pričakujem, da se policiste nadzornike državne meje ustrezno prerazporedi v procesu izobraževanja, pridobijo ustrezno izobrazbo zahtevano za policiste ter da se poskrbi za njihovo namestitev in dobre pogoje dela. V kolikor bom s strani poslank in poslancev izvoljen na funkcijo ministra za notranje zadeve bom proces vključevanja policistov nadzornikov državne meje v redno policijsko delo podrobno spremljal tudi z obiski na terenu.

V nadaljevanju vam bom predstavil moje prioritete delovanja kot kandidata ministra za notranje zadeve v vladi dr. Roberta Goloba. Izhajajoč iz Zakona o sprejetih v Državnem zboru, strateških dokumentov Vlade Republike Slovenije in koalicijskega dogovora, dokumenta petnajste Vlade Republike Slovenije, program za delo koalicije 2022-2026, bodo moje ključne prioritete kot kandidata za ministra za notranje zadeve naslednje; prvič, boj s korupcijo, drugič, upravljanje migracij in tretjič, depolitizacija, profesionalizacija in modernizacija policije.

Naj najprej povem, da sem žalosten, da se korupcije in njenih posledic v Sloveniji kljub vsem postavljenim institucijam premalo zavedamo in jo preganjamo. Izkoriščanje družbenega položaja, politične in družbene moči za nezakonito pridobivanje zlasti premoženjske koristi in nezakonitega bogatenja posameznikov in skupin ni samo moralna pokvarjenost in izprijenost, ampak predvsem in zgolj kaznivo dejanje.

Kot kandidat za ministra za notranje zadeve bom skupaj s svojo najožjo politično ekipo učinkovito uresničeval v koalicijskem dokumentu zapisano zavezo o ničelni toleranci do korupcije, učinkovitega pregona kriminala ter učinkovitih preiskavah projektov in investicij, ki so prepletene s sumi korupcije, vključno z nabavo zaščitne opreme v zdravstvu in seveda v epidemiji. Prav zato bo ena mojih prvih političnih potez, v kolikor bom seveda potrjen in izvoljen za ministra za notranje zadeve, izdaja obveznih usmeritev policiji za prednostno obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj. Ničelna toleranca do korupcije pomeni predvsem dosledno preiskovanje in kazenski pregon, kjer obstajajo razlogi za sum, da je bilo izvršeno eno izmed tako imenovanih korupcijskih kaznivih dejanj tako v javnem sektorju, še posebej v zdravstvu, kot tudi v gospodarstvu. Že danes lahko napovem, da bo Nacionalni preiskovalni urad zopet avtonomen in samostojen. Povrnili bomo status NPU, kot ga je imel ob svoji ustanovitvi, ter odprli možnost, da bo vodenje Nacionalnega preiskovalnega urada prevzel lahko tudi kak drug varnostni strokovnjak s področja delovanja organov odkrivanja ali pregona, kazenskega sodstva, obveščevalno varnostnih organov in ne zgolj policist. To je zakonska rešitev, ki smo jo v Sloveniji že poznali.

Napovedujem tudi novo resolucijo o Nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2024, 2028. Učinkovito preiskovanje korupcijskih kaznivih dejanj, učinkovit in hiter kazenski postopek dajete javnosti največje sporočilo, da sistem deluje transparentno in učinkovito, da pravna država funkcionira. Preiskovanje navedenih kaznivih dejanj sicer že poteka v zdravstvu, pri javnem naročanju, v državnih organih, javnih družbah, v lokalnih skupnostih in še bi lahko našteval, zato je potrebno še dodatno okrepiti strokovno sodelovanje policije z državnim tožilstvom pri preiskovanju korupcije vseh vrst. Enako velja tudi za pregon gospodarske kriminalitete, pri kateri se zahteva od preiskovalcev poleg splošnih znanj preiskovanja tudi posebna usposobljenost in posebna znanja s področja računovodstva, ekonomije in davkov. V pristopu k aktivni politiki zaposlovanja v policiji bomo še naprej prednostno nagovarjali strokovnjake s teh področij za nove zaposlitve v policiji. Če želimo biti učinkoviti pri pregonu gospodarske kriminalitete, je nujno potrebno dvigniti nivo konstruktivnega sodelovanja s tožilstvom in drugimi deležniki. V ta namen bo potrebno posodobiti Uredbo o sodelovanju med policijo in ostalimi organi, tako da bo ta omogočala, da organi na operativni ravni med seboj sodelujejo hitro, učinkovito in s čim manj nepotrebne birokracije. Boj s korupcijo je zahtevno in dolgotrajno delo. Potrebno se ga je lotiti sistematično, premišljeno ter na vseh nivojih in v vseh fazah postopkov, s tem mislim tako na postopke, kjer se korupcija pojavlja, kot tudi na postopke, kjer se korupcija preganja. Učinki takšnega pristopa se kažejo predvsem na daljši rok. Pomembno je, da se tudi v Sloveniji začnemo dejansko ukvarjati z bojem proti korupciji.

Moja druga prioriteta kot kandidata za ministra za notranje zadeve je upravljanje migracij. Danes gre za povsem drugačno situacijo na državni meji z Republiko Hrvaško, kot je bila takrat, ko sem bil notranji minister in ko je Slovenija še imela dolžnost in obveznost varovati zunanjo schengensko mejo Evropske unije. Republika Hrvaška je letos s 1. januarjem vstopila v schengensko območje in prevzela obveznost in odgovornost varovanje zunanje schengenske meje Evropske unije. S tem je meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško postala notranja meja Evropske unije, ki ne potrebuje več takšnega nadzora kot smo ga doslej poznali. Mejne kontrole na državni meji z Republiko Hrvaško so odpravljene, z državne meje so se umaknili policisti, nadzorniki, nadzor in kontrolo policija izvaja z izravnalnimi ukrepi, zato bom na področje upravljanja migracij nadaljeval z uresničevanjem koalicijskih zavez. Rezilna žica in vse ostale tehnične ovire na meji se odstranjujejo in se bodo še naprej odstranjevale po zastavljenem načrtu. Cilj je, da rezilne žice do konca letošnjega leta na meji ne bo več. Vlada Marjana Šarca, v kateri sem bil minister za notranje zadeve, je že julija 2019 sprejela prvo in celovito strategijo Vlade Republike Slovenije na področju migracij, ki jo je pripravila medresorska delovna skupina in jo je vodil državni sekretar mag. Sandi Čurin. Strategija obravnava šest horizontalnih stebrov vidikov migracij in izboljšanje ukrepov za njihovo odpravljanje. Danes je čas, da pripravimo novo. Na MNZ že deluje delovna skupina strokovnjakov in predstavnikov nevladnih organizacij, ki išče celovite rešitve na področju migracij ter izdeluje novo migracijsko strategijo, ki bo upoštevala spreminjajoč globalni kontekst ter dogajanje v naši okolici ob absolutnem spoštovanju človekovih pravic ter s poudarkom na varovanju ranljivih skupin. Kot kandidat za ministra zelo jasno povem, da je projekt nove migracijske strategije zame izjemno pomemben projekt, pri katerem se bom tudi sam osebno angažiral, da bo ta strateški dokument čim prej izdelan in sprejet na Vladi. Pri pripravi dokumenta nove migracijske strategije je prav, da delovna skupina odgovori tudi na vprašanje ali je smotrno, da se Urad Vlade za oskrbo in integracijo migrantov vrne nazaj pod pristojnost Ministrstva za notranje zadeve predvsem, zaradi učinkovitejšega vodenja postopkov ter boljše logistične zagotovitve, področje integracije pa prevzemajo ostala pristojna ministrstva. S tem vprašanjem sem se veliko ukvarjal že kot minister za notranje zadeve. O tem se pogovarjam z različnimi strokovnjaki. Rešitev je sicer več. Tudi sam tehtam različne vsebinske in organizacijske možnosti, se pa nagibam k morebitni rešitvi, da bi Ministrstvo za notranje zadeve prevzel del pristojnosti urada. Verjamem, da mi bodo strokovnjaki in predstavniki nevladnih organizacij tudi tukaj podali ustrezne odgovore in rešitve. Osebno se zavzemam za konstruktivni dialog z nevladnimi organizacijami in jih zato že danes vabim za skupno mizo sodelovanja k dialogu in iskanju najboljših možnih rešitev. Pot dialoga, sodelovanja in iskanja rešitev je pot do še boljših rezultatov, normativnih izboljšav ter višjih demokratičnih ciljev.

Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokratičnost, solidarnost, načelnost in odgovornost so naše skupne in tudi moje osebne vrednote. V tem duhu si želim, da nevladne organizacije, ki sodelujejo z Ministrstvom za notranje zadeve, pripravijo svoje prispevke ne samo za pripravo nove migracijske strategije, ampak tudi za prenovo Zakona o tujcih, Zakona o mednarodni zaščiti, Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb in Zakona o javnih zbiranjih, ki so po mojih informacijah na Ministrstvu za notranje zadeve že v strokovni pripravi. Zavedam se, da je potrebno prosilcem za mednarodno zaščito olajšati postopke ter tujcem, ki urejajo statuse, zagotoviti hitrejšo obravnavo. Prav zato se bomo na Ministrstvu za notranje zadeve maksimalno potrudili, da bodo novele teh zakonov v Državni zbor vložene še do konca letošnjega leta. Policija bo še naprej intenzivno se ukvarjala s pregonom organiziranih kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi po zahodno-balkanski poti čez Slovenijo v ciljne države. Na mizi Sveta ministrov za notranje zadeve Evropske unije tudi pakt o migracijah in azilu. Slovenija bo kot solidarna država pri tem sledila jedrnim državam Evropske unije ter tvorno sodelovala s svojimi predlogi, izkušnjami in rešitvami. Popolnoma se zavedam, da je upravljanje migracij kompleksno in zahtevno področje dela, vendar bomo rešitve na tem področju iskali skupaj, zakonito, celovito, sistemsko ter v dobro ljudi v stiski.

Kot tretjo prioriteto sem si zadal depolitizacijo, profesionalizacijo ter modernizacijo policije in vam v nadaljevanju predstavljam moj pogled na to področje. Ko sem prebiral poročilo o izrednem nadzoru nad policijo na demonstracijah, moram priznati, da sem bil zgrožen nad ugotovitvami nadzornikov direktorata za policijo in druge varnostne naloge. Pravzaprav si ne morem predstavljati kako hitro lahko posamezniki znotraj policijskih vrst padejo na spoštovanju demokratičnih standardov in pravnih norm, varovanju človekovih pravic in svoboščin, celo na spoštovanju dane policijske prisege. V zadnjih dveh letih smo videli represijo slovenske policije, podpihovano s strani najvišjih predstavnikov oblasti, kakršne še nismo videli in srčno upam, da je nikoli več ne bomo. Zdi se mi škoda, da to poročilo ni bilo narejeno že v prvih treh mesecih mandata, je pa jasno treba pogledati tudi poveljniško odgovornost, da ne bodo krivi samo izvajalci, saj so policijski šefi skupaj z vladajočo politiko hodili po operativnih štabih policije. Takratni generalni direktor si je sicer sam dal narediti poročilo o demonstracijah, ki pa je v nasprotju z ugotovitvami poročila nadzornikov Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, zato je potrebno spremeniti zakon in prevetriti nadzor, saj je vsem jasno, da generalni direktor policije kontrolira sam sebe.

Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je kot ministrica za notranje zadeve takoj podala obvezna navodila in usmeritve policiji za pripravo sistemskih ukrepov, ki bodo v prihodnosti preprečevali zlorabo policije v politične namene. Napovedala je tudi poudarek na preventivi in preiskovanju kaznivih dejanj na področju nasilja v družini, femicida, medvrstniškega nasilja in spolnih zlorab otrok in s to politiko bom tudi sam nadaljeval.

Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je svoje delo v funkciji ministrice za notranje zadeve opravila odlično, za kar iz tega mesta tudi čestitam in se ji iskreno zahvaljujem. Slovenska policija mora znova postati avtonomna in zaupanja vredna institucija, temelječa na visoki stopnji spoštovanja vladavine prava, enake obravnave, sorazmernega ukrepanja. Slovenske policistke in policisti morajo biti v službi ljudi in za ljudi. Razmerja med ministrom in generalnim direktorjem policije so jasno zakonsko definirana, prav tako razmerja med ministrstvom in policijo. To sem vedno spoštoval in bom spoštoval tudi tokrat. Predlagal bom tudi zakonsko spremembo imenovanja generalnega direktorja policije na način, ki sem ga prej predstavil za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada in kot ga je nekoč že predvidel Zakon o policiji.

V procesu politizacije je nujno potrebno novelirati Zakon o nalogah in pooblastilih policije in Zakon o organiziranosti in delu policije, v katerega je treba vgraditi sistemska varovala, ki bodo politiki onemogočala politično lomastenje po policiji.

V sklopu še večje profesionalizacije slovenske policije si bom prizadeval vzpostaviti karierni sistem napredovanja zaposlenih v policiji. Z aktivnostmi smo skupaj s strokovnjaki iz ministrstva za notranje zadeve, policije in obema policijskima sindikatoma začeli že v mojem prvem mandatu, takoj po podpisu stavkovnega sporazuma leta 2028. Danes si želim, da ga v dobro policistk in policistov ter vseh zaposlenih v policiji tudi dokončno vzpostavimo.

V medijskem odzivu na mojo kandidaturo sta oba policijska sindikata izrazila pričakovanje nad vzpostavitvijo kariernega sistema v policiji, kar je seveda naš skupni cilj. Z obema policijskima sindikatoma si želim predvsem konstruktivnega dialoga in reševanja zadev v dobro vseh policistk in policistov, zato so moja vrata vedno odprta.

Pomemben poudarek bom dajal sistemu izobraževanja, ki je sicer v policiji dobro urejen, a je vseeno potrebno nekoliko prevetriti programe izobraževanja in usposabljanja. Posebej pomembno se mi zdi, da se v izobraževalnem procesu policije daje veliko večji poudarek osnovam, kodeksu policijske etike in sistemu vrednot, temelječemu na policijski prisegi. V sistemu izobraževanja in usposabljanja policistk in policistov bom vsekakor podpira sodelovanje in izmenjavo s tujimi policijskimi akademijami, sodelovanje z Interpolom, Europolom ter Cepolom ter izmenjave policijskih in policistov v tujih policijah na različnih področjih dela.

Modernizacija policije pospešeno poteka že od konca finančne krize, od leta 2015 dalje. Pri modernizaciji policije bom še naprej sledil razvojnemu in investicijskemu ciklu, ki je že nastavljen v proračunu za leto 2023 in leto 2024. V naslednjih dveh letih je predviden predvsem nakup enega policijskega helikopterja in enega čolna, nakup novih policijskih vozil, nadgradnja logističnega centra, novogradnja objekta in poligona za specialno enoto, novogradnja objektov policijskih postaj in končno dokončna rešitev izgradnje nove stavbe generalne policijske uprave in policijske uprave v Ljubljani. To je zares nujno potrebno, da se v tem obdobju tudi zgradi.

Kot kandidat za ministra za notranje zadeve pa v mojem mandatu napovedujem tudi pripravo in sprejem nove resolucije o dolgoročnem razvojnem programu policije za obdobje naslednjih desetih let. Pri pripravi nove resolucije je potrebno na novo definirati in oceniti sodobne varnostne izzive na področju notranje varnosti, pripraviti sistemske rešitve na področju razvoja slovenske policije in zagotoviti odpornost njenega delovanja.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci! V moji predstavitvi sem kot kandidat za ministra za notranje zadeve predstavil moje ključne prioritete. Slovenija je varna država in varnost je naša skupna dobrina, še kako pomembna za razvoj in blaginjo Slovenije. Zavedam se, da bom, spoštovane poslanke in poslanci, potreboval vaše razumevanje in podporo ter nanjo na funkciji ministra seveda tudi računam. Če povzamem še enkrat, boj s korupcijo in poudarek na preventivi ter preiskovanju kaznivih dejanj na področju nasilja v družini, femicida, medvrstniškega nasilja in spolnih zlorab otrok se mora v tem mandatu nujno premakniti in za to se bom tudi sam osebno zavzemal.

Dovolite mi, da svojo predstavitev zaključim z besedami pokojnega sodnika Paola Borsellina: »Normalno je, da je v vsakem človeku strah, pomembno pa je, da strah spremlja pogum. Nikoli ne dovolite, da vas strah premaga, sicer postane ovira, ki vam preprečuje, da bi šli naprej«. Hvala za vašo pozornost.