Hvala lepa za besedo. Tudi v mojem imenu, vsi lepo pozdravljeni, posebno gostje na drugi strani mize.

Kot dolgoletna javna uslužbenka sem vesela, da lahko danes predstavim našo pobudo, ki ima samo en namen, da bi ostale javne finance vzdržne na drugi strani pa tudi, da bi se plače povečale vsem tako kot si to zaslužijo, ob tem, da moramo imeti pred očmi, da ves denar, ki gre za plače v javnem sektorju, je denar davkoplačevalcev. Kot smo že na začetku našega predloga zapisali je lansko leto Vlada na podlagi dogovora o ukrepih za področje plač prišla v parlament s spremembo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in s 1. oktobrom dvignila plače za 4,5 odstotka, pozdravljamo. Istočasno je dvignila nadomestilo za malico, zaradi inflacije, tistim, ki pa so imeli nižji plačni količnik oziroma razred od 50 pa je tudi izplačala proračun regresa. To je javne finance stalo 611 milijonov evrov. Torej, dvig plač smo takrat pozdravili predvsem zato, ker je sledil inflaciji. Treba je pa vedeti, da vedno dvig plač v javnem sektorju hitro za sabo potegne tudi dvig minimalne plače in tudi dvig plač v privatnem sektorju, ki po nekaterih podatkih vsaj za primerljive poklice predvsem za nižje plačane poklice, zaostaja v realnem sektorju od plač v javnem sektorju. Potem je prišlo novo leto, začetek leta in s tem tudi začetek eksplozije zahtev po dvigu plač. Morda je najbolj to eksplozijo povzročila pavšalna obljuba predsednika vlade, da bo za šeststo evrov bruto dvignil plače sodnikom in tožilcem. Ne bi o tem več razpravljala, razen tega, da smo včeraj videli, da je Vlada to zahtevo umaknila, in seveda pozdravljamo ta umik; morda je ga umaknila tudi zaradi opozorila opozicije. Smo pa prepričani v Novi Sloveniji, da je ta obljuba dvignila seveda prah in kot sem rekla, eksplozijo zahtev pri drugih poklicih, kar seveda razumemo. Tako so začeli seveda vzgojitelji in učitelji, kar popolnoma razumemo, potem pa še vsi delavci znotraj javnega sektorja, ne smemo pozabiti na tiste najnižje plačane gasilce, carinike, občinske redarje, policaje, pravosodne policiste, vojake in potem seveda vse zaposlene v zdravstveni negi. Ti, ki sem jih zdaj naštela, so celo napovedali, da bodo organizirali protestne shode v mesecu februarju. To se pravi, da je začelo splošno vrenje znotraj javnega sektorja, s tem, da nekoliko izstopajo zdravniki, ki so prvi dobili obljubo, da bodo dobili tudi svoj plačni steber. Od koalicije smo poslušali, da se bo sistemsko lotila sistema prenove plačnega sistema, ki mu več ne moremo reči, da je enoten, najbrž se vsi strinjamo, ker je skozi leta ta enotnost nekam izpuhtela. Tisti sindikati, ki so bili močnejši, so dosegli več, vendar so te razlike v plačah že tako velike, da se postavlja vprašanje, ali v javnem sektorju z enako stopnjo izobrazbe sploh še lahko primerjamo plače posameznih uslužbencev v posameznih sektorjev. Jaz mislim, da že zelo težko, ob tem, da je ta karierni seniorni sistem napredovanja seveda doprinesel svoje in so starejši javni uslužbenci skozi kariero lahko napredovali. Mislim pa, da mladi, ki vstopajo v ta sistem in jih ta javna uprava nujno rabi, pa so podhranjeni in bo treba v sistemu plač na te mlade posebej biti pozoren, kajti drugače se bo dogajalo to, kar slišimo, da grejo iz deficitarnih poklicev ljudje delati v trgovske verige, torej temu, tej eksploziji dviga plač je seveda reagiralo tudi gospodarstvo in skupaj z gospodarstvom se naša poslanska skupina sprašuje, ali bo slovensko gospodarstvo preneslo tak dvig plač. Tako je gospod prof. Davorin Kračun, ki je danes med nami, že opozoril, da naj bi bila letošnja poraba večja od porabe prejšnjih let, poraba naj bi bila 18,5 %, torej državna poraba, naj bi na to seveda vplivalo tudi ti dogovori in obljube o povišanju plač, kjer, roko na srce, bojim se, da v tem trenutku nihče ne zna izračunati, kolikšen delež bodo te dvige plač, ki so zdaj že opravljeni, o kateri sem že govorila v lanskem letu, ti, ki so zdaj obljubljeni, kot so recimo pomočnice vzgojiteljice, kar izredno opozarjamo, kolikšen vpliv na javne finance imajo že sedaj in kakšen vpliv bo pa imela plačna reforma javnega sektorja, ki jo je koalicija napovedala. Fiskalni svet je dejansko rekel, da bo morala koalicija pri proračunskem načrtovanju vse to upoštevati. In z željo, da bi se to dejansko zgodilo, da bi se, pazite, primanjkljaj, ki je v proračunu za letošnje leto kar 3,3 milijarde evrov, ne povečal, ne povečal oziroma sprašujemo se, ali bo dovolj visok. Istočasno vemo, kako se polni državni proračun - polni se z davki. Lansko leto je že Vlada svojo namero nakazala, ko je dvignila davke in s tem seveda tudi vsem nekaj vzela iz žepa. Sprašujemo se, ali bo še potreben ta ukrep, kjer bomo vsi najprej zaslužili manj, da bi lahko potem javni sektor zaslužil več.

Naj za konec še rečem še enkrat, da v Novi Sloveniji nismo proti dvigu plač, želimo si pa, da ne bi prihajalo do pavšalnih obljub in do pavšalnega dviga plač, ampak da bi bila to prava plačna reforma, ki bi bila posledica dejansko dogovora s sindikati. Vemo, da bo to dogovarjanje trdo, ampak na koncu morajo biti vse skupine sindikatov vsaj do neke mere zadovoljne. In na drugi strani ob vsem tem ne smemo pozabiti, kakšen vpliv bo vse skupaj imelo na javne finance. Zato opozarjamo zdaj, ko je še čas, kajti kot vidimo, je reforma še v povojih, naj bi bila v nekih treh stebrih, čakamo, kaj bo rekla koalicija.

In čisto za konec, kot sem rekla na začetku, sem dolgoletna javna uslužbenka in podpiram javni sektor, podpiram učinkovit javni sektor, ki mora biti dobro voden in dobro plačan. In ko se bomo pogovarjali o plačah, pričakujem, da bo tako vladna stran kot tudi sindikalna govorila tudi o učinkovitosti in tudi o merjenju te učinkovitosti, kajti na koncu bomo potem vsi zadovoljni, javni uslužbenci tisti, ki njihove storitve potrebujemo, to se pravi splošna javnost in seveda gospodarstvo, iz katerega dela se naš državni proračun polni v največji meri, seveda poleg davkov.

Hvala lepa. Sklepe pa je že omenil gospod predsednik; tule so napisani, zato mislim, da jih ni potrebno posebej še predstavljati. Hvala.