Govor

Hvala.

Tudi sam kandidata ne bom podprl. Jaz verjamem, da je v Sloveniji dovolj strokovnjakov za zasedbo takšne funkcije. Nenazadnje so se štirje prijavili. Ampak očitno nihče od teh ne ustreza kriterijem, ki so eni in edini oziroma je eden in edini, to je pa članska izkaznica ene od strank koalicije. Gre pač za politično kuhinjo. Glede na to, da je gospod Cvikl bil kandidat tudi za, se je omenjal, za gospodarskega ministra pa da je želel biti finančni minister in potem za kohezijo, skratka sam se je ponujal za vse te funkcije in kaj jaz vem kaj še vse. Ker očitno za premierja ni bil sprejemljiv ali pač znotraj stranke ni bilo soglasja, je seveda, da bo mir v hiši, se pravi, da bo mir na Levstikovi in da bo mir tudi v koalicijskih vrstah, potrebno mu dati neko funkcijo. In ta funkcija sedaj je viceguverner Banke Slovenije.

Zdaj zanimivo je v tem mandatu velikokrat oziroma v prejšnjem takrat, ko je vlada oziroma koalicija imenovala za ustavnega sodnika dr. Accetta, kaj je dr. Accetto dejal oziroma takrat, kako je ocenjeval gospoda Cvikla. In naj tukaj navedem, da je časopis Delo leta 2010 poročal, da je docent za evropsko pravo takrat, zdajšnji mislim, da celo predsednik Ustavnega sodišča dr. Matej Accetto objavil kolumno, v kateri je kompromitiral Cvikla. Po njegovem mnenju je kar 70 avtorskih strani od skupno 1023 poljubno napisano besedilo prepisano iz Wikipedie in vladne obrazložitve zakona. Gre seveda za knjiga Prenovljeno pravo Evropske unije in gre za impresivno obsežno knjigo, natisnjeno na debelem papirju, ki jo bralec komaj prime v eno roko, pričakovanje dviga tudi uvodna beseda, ki hvali nazornost Cviklovih pojasnil in zanimivost njegovih razmišljanj, vendar pa je po analizi te dr. Accetto ugotovil, da gre za prevaro bralcev. Knjiga ima namreč 1023 strani, vendar pa je od tega 920 strani prilog, saj je Cvikl objavil prečiščene različice obeh temeljnih pogodb kot jih spreminja Lizbonska pogodba, in sicer tako v slovenskem, kar znaša 467 strani, kot v angleškem jeziku, kar znaša 453 strani. Accetto se je čudil, zakaj bi bralec potreboval natisnjeno tudi angleško različico, saj je dostopna na spletu. Če odštejemo prilogi in uvodne besede, potem je vsebinskega besedila, pod katerega se je podpisal avtor, samo 70 strani. Se pravi, res vrhunski strokovnjak, ki izda knjigo tako, da dva uradna dokumenta sprinta v angleškem in slovenskem jeziku, jih da noter v knjigo, še 70 strani svojih da zraven in to je to. In to je knjiga, ki ima več kot tisoč strani. Zdaj, nekako tako je tudi vodil tisto preiskovalno komisijo, kot je prej omenil kolega Tanko. Skratka, gre za nekoga, ki je bil imenovan tudi na pretekle pozicije izključno zaradi tega, ker ima v svoji denarnici ali pa predalu, kakorkoli že želite, stransko izkaznico Socialnih demokratov, in pač določene usluge se na ta način tudi poplačuje. Skratka, gre za nekoga, ki bo izključno služil tej Vladi, ki bo izključno služil interesom vladajoče koalicije in ne gre za nekoga, ki bi lahko deloval kot neodvisen, kot nekdo, ki bo dal prednost interesom državljank in državljanov, prednost javnim financam, če že želite, ampak bo seveda sledil izključno temu, kar bo narekovala vladajoča politika.

Skratka, ne spomnim se primera, da bi tako vidnega člana ene od strank predlagali za tako pomembno in za tako visoko funkcijo, ampak to je očitno v naravi Socialnih demokratov, saj so, mislim, da bivšega svojega predsednika Cirila Ribičiča imenovali za ustavnega sodnika leta nazaj, in to pač dokazuje, da eno delamo, drugo govorimo oziroma, da v prejšnji Vladi v zadnjih dveh letih se je veliko govorilo, kako Vlada vidne člane imenuje na, ne vem katere pozicije. Ja, lahko boste rekli, da smo tudi mi predlagali moža ene od naših članic, ampak pri gospodu Divjaku ni šlo za vidnega člana Slovenske demokratske stranke, ampak gre za vrhunskega, finančnega, ekonomskega strokovnjaka, ki že svojo celo kariero opravlja funkcije v tem sistemu. Milan Martin Cvikl, pa za razliko od njega, je viden član politične stranke, bil je poslanec, bil je generalni sekretar Vlade in je takrat tudi v letih 2007, 2008 v tej komisiji Patria in ostalih zadevah tudi opravljal tisto umazano delo za rušenje Vlade in pa za kompromitiranje takratnega premiera, kar je seveda na koncu se vse izjalovilo, sicer žal, šele na Ustavnem sodišču, pa vendarle je zgodba dobila epilog.

Žal mi je, da je predsednik Republike na nek način tem pritiskom podlegel in predlagal gospoda Cvikla za tega kandidata. Vemo sicer, da nekako predsednik Pahor je takšne vrste politik oziroma predsednik, da mu je v prvi vrsti važno predvsem, da bo kandidat v parlamentu potrjen, ne toliko, kakšen kandidat je, ampak, da mu ni potrebno ponovno pošiljati predloga, v kolikor ne bi bil izvoljen. In, to je pač šolski primer tega. Zdaj, če se ne motim, je bil celo generalni sekretar takrat, ko je bil sedanji predsednik premier, se pravi, je bil generalni sekretar v času Pahorjeve Vlade, in že nekako iz tega higienskega vidika mislim, da bi bilo na mestu, da takšnega kandidata predsednik Republike ne bi predlagal.

Tako da, jaz sam ga ne bom podprl. Menim pa, da je pač to slaba popotnica tudi za ugled Banke Slovenije in tudi za nadaljnje delo te inštitucije, kajti, če je bil nek kompromis o sedanjem guvernerju Banke Slovenije, ki je imel podporo tako na levi kot na desni, in vodi z zgledom to inštitucijo, potem je sedaj pri vice guvernerju žal ravno obratno.