Hvala lepa, spoštovana predsednica za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci? Ponoči sem se vrnil iz Bruslja, kjer je zasedal svet. In ena od točk je bila tudi pregled stanja na področju strateških načrtov po državah članicah. No in ta pregled je pokazal, da so države zadovoljne z delom komisije, so tudi pohvale velikokrat pripravljenost komisije, da prisluhne lokalnim potrebam, lokalnim iniciativam. Zanimivo je, da so potrjeni praktično vsi načrti, razen z Nizozemsko in moram reči, da je bil komisar, ko se je pač ena taka bolj žolčna razprava razvila do Nizozemske kar dokaj oster. Pa da ne bi šel morda v podrobnosti glede tega. Povprečna starost v Evropski uniji kmetov je 57 let. To je natančno toliko, kot sem jaz star. To se pravi jaz sem povprečen evropski kmet. Slovenski kmet je 5 let starejši. In 5 let je dolga doba. V tem obdobju pa sploh okrog šestdesetega leta. Tam v tridesetih letih to ni taka razlika silna, tu pa je. Tako, da imamo opraviti vendarle s populacijo, ki je drugačna, kot je evropska in ta populacija mora zagotoviti prehransko varnost in vse te cilje, ki jih imamo v strateškem načrtu. Zato je tudi prilagajanje na socioekonomski položaj oziroma socialno sliko slovenskega podeželja skozi ta načrt zajeta. Je pa zato bistveno težja, kot če bi bila povprečna starost tolikšna, kot je na ravni Evropske unije. In tu je ključna zgodba, tako jo mi vidimo na ministrstvu, dobro delovanje javne svetovalne službe. Ta je, kot vemo, na montirana pri naših odličnih partnerjih, to je Kmetijsko-gozdarski zbornici. No, in tam bomo rabili res izjemnega zaveznika, če bomo želeli, da ta strateški načrt tudi postavimo v prostor na način, kot je bilo zamišljeno.

Zdaj, jaz nimam vedno občutka, da smo tu naredili vse, kar smo lahko. Mislim, da nas tukaj še kar precej čaka, tako da si predstavljam, da bo tudi javna služba pri tem zaveznik ministrstva.

Recimo, ko govorimo o namakanju, vidite, da je veliko virov denarja namenjenega tudi namakanju. Letošnja suša nas je prepričala v to, da brez tega v Sloveniji ne gre. Vendar so razmere na terenu včasih nenavadne, recimo približno 7 tisoč hektarjev imamo namakalnih sistemov v Sloveniji. In letos, ko je bila suša, veste, da ena najbolj grozovitih v zadnjem obdobju, je bila izkoriščenost tega sistema zgolj 40 %. To pomeni 60 % kmetov se ni odločilo za namakanje. In vedno bolj prihajamo do spoznanja, da nimamo toliko težav glede financiranja, glede tehnologije, glede same izgradnje, kot glede interesa kmetov, kmetovalcev za namakanje. Vemo, da smo spremenili letos tudi zakonodajo na način, da lahko sklad, tisti, ki izvaja investicijo. To bo zagotovo zadevo pospešilo, računamo na to in na tem bomo seveda tudi delali. Ampak brez interesa lastnikov pa tu ne bo šlo.

Zavedati se moramo tudi, da strateški načrt, ki je pred ma nami, predstavlja tolikšno stopnjo reforme v kmetijstvu, kot je ni bilo že od 90. let. Tega se zavedajo tudi druge države članice. To sem jasno videl včeraj v Bruslju in na to se bomo morali tudi mi navaditi. Nekaj je o tem govoril tudi danes predsednik Vlade v Evropskem parlamentu in moram reči, da je požel velik aplavz in simpatije za to, kar je pač tam zastopal.

Glede biotske raznovrstnosti in elementov krajine v prostoru bo dejansko treba več pozornosti temu nameniti. To so recimo mejice, obvodni pasovi in podobno. Na to nas opozarjajo tudi recimo lovci in drugi deležniki v prostoru, ki znajo ceniti te elemente, ko do njih včasih nismo bili najbolj prijazni v preteklosti. Jaz verjamem, da bomo ta izziv sprejeli, ker drugega nam ne preostane, ker preprosto moramo sprejeti te spremembe, ki se okrog nas dogajajo, tako na področju podnebnih sprememb kot tudi na področju dogajanja v prostoru. Denarja je kar nekaj in računam, če bo učinkovito uporabljen, bomo vsi skupaj z zmagovalci, rabimo pa absolutno podporo tudi na strani politike, to se pravi na strani parlamenta in to po moji oceni ne glede na barvo. Hvala lepa.