Hvala. Torej lepo pozdravljeni, še enkrat, vsi skupaj.

Gre za pomemben dokument, zato smo tudi se odločili na kmetijskem ministrstvu, da ga bomo skupaj predstavili kot celotno vodstvo s strokovnimi sodelavci našega ministrstva, ki so tudi intenzivno sodelovali pri tem strateškem načrtu. Torej lahko rečemo, da je strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027 ključen programski dokument za izvajanje skupne kmetijske politike v obdobju 2023-2027. Evropska komisija je ta strateški načrt potrdila 28. oktobra letošnjega leta. In sicer tukaj je pomembno povedati, da je potrditev dokumenta priznanje tako za ministrstvo, ki je po vsebinski zavzelo prave odločitve kot tudi za dobro opravljen dialog z Evropsko komisijo in pa timsko delo z vsemi deležniki, ki so pri pripravi tega dokumenta sodelovali. S strateškim načrtom v naslednjem programskem obdobju dejansko zagotavljamo dolgoročno prehransko varnost, zeleni preboj in pa trajnostni razvoj kmetijstva, gozdarstva, živilstva ter razvoja podeželja. V kontekstu prehranske in energetske blaginje ter podnebnih in okolijskih izzivov je krovna usmeritev tega dokumenta trajnostna pridelava hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe. pomembna so torej vsa območja kmetijske in vsa kmetijska gospodarstva ne glede na velikost oziroma na tržno usmerjenost. Krovno usmeritev pa dejansko podaja odgovore na različne izzive, ki so sedaj pred nami, torej prehransko in pa energetsko draginjo, geopolitično situacijo ter tudi vse druge zahtevke.

Finančni okvir strateškega načrta je 1,8 milijarde evrov. Od tega je v prvem stebru na razpolago malo manj kot 700 milijonov evrov in pa v drugem stebru 1,1 milijarda evrov. V prvem stebru so torej osnovna dohodkovna plačila torej neposredna in pa ne neposredna plačila za okolje in podnebje. Skupna vrednost teh plačil je 660 milijonov evrov, potem je za vinski sektor malo manj kot 20 milijonov evrov in pa čebelarski sektor 6,5 milijonov evrov. Tak prvi steber je v celoti dejansko financiran iz sredstev Evropske unije, zelo mali del, torej 3,2 milijona je dejansko iz nacionalnega proračuna, kar je pač namenjeno čebelarskemu sektorju.

Drugi steber je dejansko, tako kot sem rekla, skoraj 1,1 milijarda evrov, od tega je v prvem je v evropskih sredstev 551 milijonov in pa 564 milijonov je na razpolago iz nacionalnega proračuna. Pomeni, da se Slovenija tudi zaveda tega, da je dodala več kot je, kot je dejansko potrebnih sredstev za ta drugi steber.

In sicer, če lahko nekako povemo, da smo v tem strateškem načrtu sledili vsem trem ciljem, torej konkurenčnosti in odpornosti sektorja, varstvo okolja in podnebja ter skladnemu razvoju podeželja. Za vsakega od teh ciljev imamo konkretne ukrepe oziroma intervencije, ki se med sabo prepletajo predvsem s horizontalnimi cilji za razširjanje znanja, inovacije in pa digitalizacijo. Pomembno je povedati tudi, da se bo strateški načrt začel izvajati s 1. januarjem 2023. Sedaj ministrstvo pripravlja Predlog sprememb Zakona o kmetijstvu, potem uredbe in pa druge podzakonske akte, ki bodo podlaga za izvajanje tega strateškega načrta. Do konca februarja 2023 morajo biti sprejete vse nacionalne uredbe in sicer, ki se nanašajo na zbirno vlogo. Torej, to je pogojenost, dobrobit živali, neposredna plačila, / nerazumljivo/ in pa drugi okolijski ukrepi, / nerazumljivo/ uredba. Nekje s 15. marcem 2023 naj bi se tudi subvencijska kampanja začela, nato se pa bodo začeli izvajati tudi ostali ukrepi. Tako da, pričakujemo, da v drugi polovici leta 2023 bodo pa, potem že prvi razpisi iz tega strateškega načrta. Kar je zelo pomembno tukaj poudariti je pogojenost. Torej v tem strateškem načrtu se bomo mi srečali s tremi pojmi. Prvo je pogojenost, potem SOPO(?) ukrepi in pa KOPOP ukrepi. Pogojenost so torej tisti osnovni ukrepi, ki morajo biti izpolnjeni, da je lahko nekdo sploh upravičen do kakršnegakoli plačila torej neposrednega ali pa povezanega plačila. Torej, to so najmanjši standardi, ampak ti standardi morajo biti izpolnjeni za katerokoli plačilo. Pogojenost teh dobrih kmetijsko okolijskih ukrepov je devet. In sicer ti ukrepi so dejansko zelo pomembni. Če, na primer, vzamemo samo enega, delež neproduktivnih površin. Če ima nekdo nad 10 hektarov površine, dejansko mora imeti 4 odstotke krajinske značilnosti oziroma če je nekdo na ravninskem območju, se pa ravno tako, ne glede na to, da nima 10 hektarov upravičenih površin pa ravno tako mora ohranjati vse krajinske značilnosti. Torej, še enkrat, če poudarim, tisti pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo nekdo upravičen do neposrednih plačil. Potem so pogojeno s predpisanimi zahtevami ravnanja. Torej to so potem varovanje raznih habitatov in pa ptic, varna hrana in prepoved uporabe določenih zdravil v veterini, pravilna in trajnostna raba fitofarmacevtskih sredstev ter od devet do enajst so pa ukrepi za dobrobit živali.

Mogoče še nekaj na kratko o definicijah. Kaj je kmetijska dejavnost? Torej, kmetijska dejavnost je vsaka kmetijska proizvodnja poleg tega pa tudi vzdrževanje kmetijske površine pomeni upravičeno plačilo. Je tudi samo za vzdrževanje kmetijske površine, ne samo za kmetijsko proizvodnjo. Kmetijska površina je pa lahko orno zemljišče, torej, to so njive, lahko so trajni nasadi in pa trajno travinje. Trajno travinje so pa dejansko travniki, kjer je dopuščeno največ do 50 dreves na hektar. Upravičeni so torej neposredna plačila, torej na hektar in tako kot sem povedala, dejansko morajo biti izpolnjene tudi krajinske značilnosti. Tako da, če je na primer, če še samo enkrat ponovim, če je na primer nad 10 hektarov je potrebno ohraniti krajinske značilnosti v 4 odstotkih. Če gre za ravninsko območje, je potrebno ohraniti dejansko krajinske značilnosti, ki na tistem, ki so značilne za tisto območje. Potem, aktivni kmet. Aktivni kmet je definicija, ki je nekako s strateškim načrtom letos prvič uvedena. Tukaj je potrebno povedati, da aktivni kmetje so dejansko vsi tisti, ki dosegajo do 5 tisoč evrov neposrednih plačil, poleg tega pa tudi vsi ostali, ki izpolnjujejo, določene kriterije in lahko povemo, da veliko večino nosilcev kmetijskih gospodarstev izpolnjuje pogoje aktivnega kmeta. Mladi kmetje so pa nosilci kmetijskega gospodarstva, ki so stari med 18 in 40 let. Poleg tega, da so, da izpolnjujejo ta dva pogoja je pa dodan tudi še novi pogoji, torej morajo imeti ustrezno znanje in pa spretnosti. Spretnosti si pa dobijo dejansko s triletnimi izkušnjami na kmetijskem gospodarstvu.

Novosti, ki so tukaj, so dejansko zbirna vloga. Torej smo rekli, da gre za zbirno vlogo za neposredna plačila in pa nekatere intervencije razvoja podeželja in pa / nerazumljivo/. Torej / nerazumljivo/ je sistem spremljanja iz zraka. Pomeni, da bo Agencija za kmetijske trge oziroma tudi kmetijsko ministrstvo dejansko videlo vse, kar se na neki površini dogaja torej vse karkoli se bo dogajalo bo dejansko vidno. Kar je tukaj zelo pomembno poudariti, pomeni, da lahko pride do tega, da bo lahko tudi nosilec kmetijskega gospodarstva določene spremembe oziroma umike uredil, ne glede na to, da še v njegovi vlogi ni bilo odločeno in bo dejansko to lahko delal vse do meseca oktobra. Pomeni, da je to prednost za nosilca kmetijskega gospodarstva.

Potem omeniti moram še informacijski sistem Sopotnik. To je informacijsko orodje, ki je hitro komunikacija med Agencijo za kmetijske trge in pa vlagatelji. Pomeni vsekakor kadarkoli bo agencija ugotovila pri določenem nosilcu kmetijskega gospodarstva kako spremembo oziroma kakršnokoli neskladje se mu bo pač pojavljala rdeča bunkica, ki ga bo opozarjala, da je potrebno nekaj spremeniti oziroma nekaj urediti.

Če gremo, potem naprej na neposredna plačila. Lahko povemo, da se z letom 2023 plačilne pravice ukinjajo in imamo ne vezana neposredna plačila in pa vezana neposredna plačila. Torej nevezana neposredna plačila so osnovna dohodkovna podpora za trajnost, potem dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete, dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnost ter seme za podnebje in okolje. Vezana neposredna plačila pa so vezana dohodkovna podpora za dodatne sektorje, ki so v težavah, torej, to so za tiste sektorje, ki so v težavah in to so dejansko za rejo drobnice, rejo govedi, mleka na gorskem območju ter krave dojilje in pa beljakovinaste rastline. Ni več dejansko neposrednih plačil za sektorje sektorje strna, žita in pa zelenjavo, ker se ugotavlja, da ti sektorji niso v težavah. Potem pa so intervencije v obliki neposrednih plačil. Torej, če gremo skozi te intervencije, vidimo, da je osnovna dohodkovna podpora za trajnost. Tukaj je dejansko znesek 184,20 evrov na hektar. Potem je dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnost, kjer je znesek dodaten znesek - to podporo dobijo vsi za prvi 8,2 hektarja kmetijskih zemljišč - in označi 27,8 evrov na hektar. Potem so vezane dohodkovne podpore za rejo drobnice, rejo govedi, krave dojilje, za mleko gorskih območij, za beljakovinaste rastline in pa seme, za podnebje in okolje. Torej, če gremo pri reji drobnice, je ta je upravičenec tisti, ki ima vsaj 14 živali, drobnice, ki dosega starost najmanj devet mesecev in nekje je plačilo na žival 18,52. Pri reji govedi je upravičenec tisti, ki ima vsaj dva bika, dve telici ali pa dva vola in pa v reji vsaj šest mesecev. Pri izbrani kakovosti in pa ekološki reji se tukaj dejansko neposredno plačilo poveča za 30 odstotkov, tako da pri osnovnem plačilu je ta znesek 49,84 evrov, pri izbrani kakovosti in ekološkem kmetijstvu pa je 64,80 evrov na žival. Pri kravah dojiljah so torej upravičenci tisti, ki redijo primerne krave dojilje, torej primerne pasme teh krav dojilj. Obvezno plačilo je, obvezna je reja, torej obvezna reja je, mora biti tukaj, plačilo je 76,60 evrov na dojilj, če gre za osnovno plačilo. Če pa gre za območje z omejenimi dejavniki, je pa to plačilo za 30 % višje in je znaša nekje 99,58 evra. Potem za podporo mleka v gorskih območjih so upravičenci vsi tisti, ki redijo vsaj dve kravi. Spet morajo biti to primerne pasme, torej mlečne pasme, in sicer taka žival je mogla vsaj dvakrat prej taliti pred oddajo vloge in pa nekako je podpora 91 evrov na kravo molznico. Potem imamo pa vezano dohodkovno podporo za beljakovinske rastline. Tukaj so dejansko za, je ta podpora namenjena lucerni, potem deteljem, travnodeteljnim mešanicam, krmnemu bobu, grahu, soji in ostalim stročnicam in pa če pri živali, če redijo živali, mora biti obtežba 0,9 GVŽ na hektar, če gre za krmne rastline in pa vsaj upravičena površina, ki jo mora, ki jo mora upravičenec imeti je en hektar in od tega vsaj 0,3 hektarja mora biti do beljakovinastih rastlin. Nekje bo v letu 2023 ta podpora znašala 292 evrov na hektar. Potem imamo še sheme za podnebje in okolje. Torej, tukaj je pogoj en hektar upravičene površine aktivni kmet in pa upravičene do dohodkovne podpore za trajnost ter SOPO seme so se zahtevajo od pogojenosti, torej so to zneski, to so pač zneski, ki so pa zelo različni, odvisno predvsem od površine in pa od 11 shem. Cilji so torej, da se na, cilji so posebej določeni za njivske površine, za trajno travinje in pa nasade. In pa še zadnja podpora je dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete. Tako kot sem že prej rekla, mladi kmetje so kmetje stari do 40 let in pa od 18 let naprej. Imajo potrebno znanje in pa izkušnje in vsaj tri leta delajo na izkušnjah, da imajo tri leta, so nosilci kmetijskega gospodarstva, in sicer podpora se dodeli za obdobje največ 5 let in pa največ površine 90 hektarov. Vendar morajo biti vsaj 5 let pred, torej v obdobju 5 let pred prvo vložitvijo vloge nosilci kmetijskega gospodarstva. In podpora na hektar znaša 78,91 evrov.

Če pogledamo še osnovno prerazporeditev. Dejansko je osnovna dohodkovna podpora za trajnost znaša 63 %, za podnebje in okolje so je nekje 15 %, za vezana dohodkovna podpora je 13 %, dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnost je 5 %, vezana dohodkovna podpora za beljakovinaste rastline je 2 % in pa dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete 1,5 %.

Tako kot sem že prej omenila, dejansko so seme za podnebje in okolje, to so, SOPO seme. Lahko povemo, torej tukaj imamo narisan trikotnik, ki dejansko pravi, da je pogojeno s tisti osnovni standard. V SOP-u je nekoliko višji standard, za katerega so že upravičena plačila. Ta te SOPO seme so dejansko letne, torej ni potrebno, da je nekdo vezan več let, ampak so to letni ukrepi in pa najvišji standard je pa potem COPOP standard. Tukaj imamo posebej za travinje, te SOPO seme za njivske površine in pa za trajne nasade. Za travinje so to ekstenzivna travinja, tradicionalna raba travinja in pa gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti zraka ter z izpusti v zrak ter dodatki za zmanjšanje emisij in amonijaka in pa toplogrednih plinov. Za njivske površine so te SOPO seme naknadni posevki in podsevki, ozelenitev ornih površin preko zime, konzervirajoča obdelava tal za plate neposejanih tal za poljskega škrjanca in pa varstvo gnezd pribine, gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak in pa dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in pa toplogrednih plinov. Pri trajnih nasadih pa gre za uporabo le organskih gnojil za zagotavljanje dušika, potem ohranjanje biotske raznovrstnosti trajnih nasadov ter gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak v hmeljišču in pa dodatek za zmanjšanje emisij amonijaka ter toplogrednih plinov za hmelj. Tukaj so proizvodno vezana plačila. Tiste številke, ki sem jih prej povedala dejansko so tukaj vse te številke navedene in jih lahko samo pogledamo, ampak sem pa o vseh že govorila. Mogoče je tukaj še samo, so dodatno še potem odstotki glede na ovojnico navedeno, ostalo sem pa povedala.

Potem imamo sektorske intervencije. Pri sektorskih intervencijah, tako kot ste že na začetku videli, imamo tri skupine, in sicer prve intervencije so sektorske intervencije za sadje in zelenjavo. Druge so intervencije v sektorju čebelarskih proizvodov. In pa tretje so intervencije v vinskem sektorju. Te sektorske intervencije pač nimajo svoje ovojnice, ampak imajo dejansko glede na delež, so potem glede na delež odvisne. Pri sektorski intervenciji za sadje in zelenjavo so upravičenci organizacije proizvajalcev, ki imajo potrjen operativni program, ki pa je priznan na podlagi evropske uredbe. Namen teh sektorskih intervencij v sektorju sadja in zelenjave je dejansko prispevati k dvigu konkurenčnosti, potem povečanju obsega proizvodnje in pa izboljšanju kakovostnih pridelkov ter zmanjšanje stroškov. Intervencije, ki so tukaj upravičene oziroma ki pridejo v poštev so naložbe in raziskave, svetovanje in tehnična pomoč, usposabljanje in izmenjava dobrih praks, potem je promocija, obveščanje in pa trženje, umik s trga za brezplačno razdelitev, opustitev spravila, zavarovanje letine in proizvodnje. In sicer podpore se glede na intervencije razlikujejo. So pa nekje, znašajo do 50 %, pod določenimi pogoji pa lahko dosegajo te intervencije tudi do 80 % oziroma do 100 % neposrednih plačil. Pogoji za te intervencije bodo določeni posebej z uredbo, ki bo, ki je v pripravi. Potem imamo intervencije v sektorju čebelarskih proizvodov. Tukaj so upravičenci izvajalci, izbrani izvajalci javnega naročila, lahko so registrirana čebelarska društva, lahko so fizične in pravne osebe, ki opravljajo čebelarsko dejavnost. Potem lahko so intervencije za raziskovalno delo na področju čebelarstva, promocija in raziskava sektorja čebelarstva ter kakovost in varnost čebeljih pridelkov. Skupaj je v tem zanimivo, tukaj je za povedati to, da je na razpolago 6,5 milijonov evrov in je skupaj 21 podintervencij. Minimalna stopnja podpore je lahko nekje 60 % in pa maksimalno je lahko do 100 % upravičenih stroškov. Potem pa so še intervencije v vinskem sektorju. Te intervencije v vinskem sektorju so se že uporabljale v preteklih letih, tako da je to samo v letih 2023 naprej nadaljevanje, in sicer tukaj imamo tri intervencije in sicer prestrukturiranje, preusmerjanje vinogradov, kjer se dejansko upravičeni stroški financirajo na podlagi pavšala in se financirajo do 50 %. Ravno tako pri promociji vina v tretjih državah in po ukrepih informiranja o vinih Unije v državah članicah. Upravičenci do teh intervencij so dejansko vinogradniki, vinarji, združenje najmanj dveh pridelovalcev, lahko so organizacije proizvajalcev vinogradnikov, združenje organizacij proizvajalcev vinogradnikov in vinarjev, medpanožne organizacije in pa tudi strokovne vinogradniško vinarske organizacije.

Potem lahko gremo na intervencije Evropskega sklada za razvoj podeželja. Pri teh intervencijah je veliko. Prve intervencije se nanašajo na okolje, to so OMD plačila, o katerih smo že zadnjič se pogovarjali. Potem so KOPOP plačila. Teh KOPOP plačil je tri vrste, in sicer za podnebne spremembe, potem so po KOPOP plačila za naravne vire in pa KOPOP plačila za biotsko raznovrstnost. Poleg tega so še potem plačila za ekološko kmetovanje in pa ekološko čebelarjenje, plačila Natura 2000, biotično varstvo rastlin, dobrobit živali in ohranjanje trajnostne rabe ter razvoj rastlinskih genskih virov v kmetijstvu. Potem imamo naložbe. Pri naložbah imamo naložbe v pridelavo in predelavo. Potem imamo izvedbo agromelioracij in pa komasacij, potem naložbe v namakalne sisteme, naložbe v gozdarstvo, na naložbe s pozitivnim učinkom na okolje, potem je podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, potem pa so razna sodelovanja, podpora za novo sodelovanje v shemi kakovosti, podpora za dejavnosti informiranja in pa promocije proizvodov in sem kakovosti, regijski pristop povezovanja lokalnih proizvodov s poudarkom na ekoloških proizvodih, testiranje naravovarstvenih ukrepov na zavarovanih območjih, spodbujanje kolektivnih oblik sodelovanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter podpora Lider. In horizontalni cilj usposabljanja oziroma prenosa znanja inovacij Akis. Tukaj je zelo pomembno medgeneracijski prenos znanja, potem je izmenjava znanj in prenosom informacij ter usposabljanja svetovalcev, podpora za projekt EIP (?)in pa konzorcij inštitucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno kmetijstvo.

Spet če pogledamo porazdelitev teh sredstev, za OMD je na razpolago 21,53 % celotne ovojnice, okoljsko, podnebne in druge upravljavske obveznosti 29,49, za naložbe v namakalne sisteme 33,32 %, za sodelovanje 7,27, za mlade kmete 4,24 %, za izmenjavo znanja in informiranje 0,99 %, torej manj kot 1 %, za Naturo 2000 0,24 % in pa za tehnično pomoč 2,92 %.

Torej, plačila za, če pogledamo posamezne intervencije pa bi se samo toliko, da jih malo preletimo, plačila za naravne in pa druge omejitve, tukaj govorimo dejansko o OMD plačilih. Torej gre za to, da mora biti nosilec kmetijskega gospodarstva tisti, ki ima vsaj en hektar upravičenih površin, izpolnjuje zahteve pogojenosti. Torej, tiste osnovne zahteve in pa je aktiven kmet. Potem je kmetijsko okoljska podnebna plačila, torej gre za podnebne spremembe. Imamo 3 intervencije, pri kmetijsko podnebnih plačilih, naravni viri imamo tudi več intervencij, pa kmetijsko okoljska podnebna plačila, biotska raznovrstnost več intervencij. Potem je biotično varstvo rastlin. To je nova intervencija. Potem je dobrobit živali, ohranjanje trajnostne rabe in razvoj rastlinskih genskih virov v kmetijstvu, potem je plačila Natura 2000, torej spet gre za novo intervencijo. Pri Naturi 2000 je mogoče za povedati, da je v okviru Nature 2000 nekje precenjeno tisoč 700 hektarov kmetijskih površin. Upravičenci so nosilci kmetijskega gospodarstva, lahko so tudi lastniki ali pa upravljavci, ki dejansko na zavarovanem območju, ki so različna zavarovana območja, dejansko potem imajo tisto zavarovana območja, tako na primer na Ljubljanskem barju je to cona barjanskega okrčka. Če pogledamo pa kako drugo zavarovano območje, na primer Planinsko polje, je pa tam dejansko travniška morska čebulica tisto zavarovano območje, ki je pač upravičeno do plačil. Potem imamo še lokalne pasme, ekološko kmetovanje, tukaj so dejansko iz, dejansko znašajo nekje 70, pri ekološkem kmetovanju znašajo okrog 70 % izračunane kalkulacije ta plačila, in sicer nekje je to največ 800 evrov na hektar za njivske površine, za trajno travinje in pa vrtnine tisoč 200 evrov na hektar in pa za trajne travnike 500 evrov na hektar. Potem imamo ekološko čebelarjenje. Torej ekološko čebelarjenje in pa ekološko kmetovanje smo mogli deliti zaradi tega, ker je dejansko Evropska komisija določala, da ni možno plačilo na panj. Ker tudi pri nas ni možno plačilo na hektar, se je potem ta intervencija za ekološko čebelarjenje vpeljala na plačilo na čebelarja. Potem pa imamo še ne proizvodne naložbe povezane z izvajanjem naravovarstvenih intervencij, tudi to je nova intervencija in sicer tukaj so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v izvajanje naravovarstvenih podintervencij. Vključuje…, vključujejo se štiri podintervencije, ki jih bomo pa potem kasneje tudi pokazali.

Torej, če gremo na kmetijsko okoljska, podnebna plačila, vidimo, da se dejansko ta kmetijsko okoljska, podnebna ali KOPOP plačila delijo na tri faze in sicer to so intervencije KOPOP za, glede na prispevke, potem so glede na podnebne spremembe, naravne vire in pa biotsko raznovrstnost krajine. Torej tri vrste, ki jih imamo in če govorimo o podnebnih spremembah, je tukaj izboljšanje kakovosti krme in načrtovanje krmljenja goved, potem je krmljenje z zmanjšano količino dušika pri prašičih pitancih in pa izboljšanje kakovosti krme in načrta krmljenja ovc in koz. Potem pri naravnih virih imamo 31 takih operacij in pa potem še pri biotski, biotski raznovrstnosti krajin še kar nekaj.

Pomembno je vedeti, da so to plačila, ki so namenjena kmetom in so to plačila zaradi dodatnih stroškov. Torej vsi tisti, ki te intervencije izvajajo, morajo narediti nekaj dodatnega in s tem imajo dodatne stroške in zaradi tega so potem tudi plačani, deleži plačil, so pa različni glede na, in sicer, različni glede na kalkulacijo. Najvišji letni zneski plačil so na primer pri njivah 600 evrov na hektar, pri trajnih nasadih 900 evrov, pri trajnem travinju 450 in pa pri živali 200 evrov na GVŽ.

Tukaj je pomembno povedati za razliko od SOPO ukrepov, da so ti, da so ti KOPOP ukrepi večletni, torej tu ne gre samo za enoletne ukrepe, ampak so to petletne intervencije. No, torej, če še ponovimo, KOPOP ukrep je višji nadstandard kot je SOPO, plačilo SOPO pa plačila KOPOP si ne konkurirajo, plačila SOPO in KOPOP se ne podvajajo in pa SOPO-te KOPOP izkazujeta komplementarnost in pa sinergične učinke med sabo, zagotavljanje, zagotovljena je tudi večja okoljska in podnebna ambicioznost kot v obstoječem obdobju. In če še enkrat poudarim, torej to so pomembne za kmete, te intervencije, ker so ta plačila prav njim namenjena, pomembno je pa tudi to za vse državljane, kajti s tem se dejansko mi približujemo trajnostnemu kmetijstvu in izboljšuje se okolje.

Intervencije v naložbe. Intervencij v naložbe je kar nekaj, kar smo jih že tudi prej omenjali in sicer gre za krepitev tržne usmerjenosti in pa povečanje konkurenčnosti tudi v večji, s po večjim poudarkom na raziskavah tehnologij in pa digitalizaciji. Teh intervencij je 8, potem so 4 intervencije za prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanje mnenja ter trajnostnim virom energije, potem je, so 3 intervencije za spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, zrak in pa zemlja, potem je prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatne krajine, sta 2 intervenciji in pa potem po 1 intervencija za spodbujanje zaposlovanja, rasti socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z bio gospodarstvom in trajnostnim gospodarstvom ter 1 intervencija za izboljšanje odziva kmetijstva EU na zahteve družbe v zvezi s hrano in zdravjem, vključno z varno hrano in trajnostno hrano ter dobrobitjo živali.

Za te intervencije, za te naložbe lahko razdelimo takole; na trajne nasade, na rastlinjake, na obnovljive vire energije in pa na mehanizacijo. Torej, pomembno pri vseh teh naložbah je, da so več ali manj vsi pogoji enaki. Tako da bi jaz potem…, potem imamo še krožno bio gospodarstvo, izgradnjo namakalnih sistemov, tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, predelavo, gradnjo in rekonstrukcijo hlevov ter kolektivne naložbe.

Mogoče pri gradnji in rekonstrukciji hlevov, za majhne kmetije in tudi za večje kmetije je pomembno povedati, da se tukaj dejansko sofinancira oziroma financirajo samo hlevi za dobrobit živali. Torej, da se ne ne upošteva…, ne sofinancira drugi ampak samo hlevi za dobrobit živali. Torej, če pogledamo kakšni so te dejansko skupne, nekako pogoji, imamo pri majhnih kmetijah, kjer so majhne kmetije, gre torej za standardni prihodek. To so tiste, ki imajo prihodek od 4 tisoč evrov do 12 tisoč evrov. Dejansko te lahko pridobijo podporo iz naslova nepovratnih sredstev samo za eno naložbo za isti namen. Izjema od tega je pa potem intervencija za naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih. Torej, tam pa lahko na več kandidirajo. Potem kar se tiče, če so kakršnekoli naložbe, ki vplivajo na okolje je potrebno dejansko pripraviti presojo vplivov na okolje. Če gre za naložbe, ki so, ki pomembno posegajo v kulturno dediščino si je potrebno pridobiti soglasje za poseg v skladu s predpisom, ki ureja varstvo kulturne dediščine. Potem pri OVE je zelo pomembno povedati, da gre samo za lastno porabo. Torej, gre torej samo za sofinanciranje, kjer je samo za samooskrbno kmetijo in ne za kakršnokoli prodajo. Potem vsa določila, ki so skupna investicijskim vlaganjem, torej bodo nekako zbrana na enem mestu. Torej, to bo v eni uredbi, ki bo dejansko potem podlaga za to, da se predpisi, da se dejansko razpisi ne bodo spreminjali, ampak bodo vsi imeli enake pogoje in bodo na podlagi tudi vedeli kakšni so potem ti pogoji na podlagi katerih lahko čez celo obdobje konkurirajo. Potem so naložbe v pridelavo in predelavo. Tukaj imamo naložbe dvig produktivnosti in pa tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev. Potem imamo kolektivne naložbe v kmetijstvu. Potem so naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov za dvig produktivnosti in tehnološki razvoj vključno z digitalizacijo. Potem so naložbe s pozitivnim učinkom na okolje in podnebje, in sicer to so naložbe za prilagoditev na podnebne spremembe in pa pri trajnih nasadih. Potem so naložbe v obnovljive vire energije. Potem so naložbe v učinkovito rabo dušikovih gnojil. Potem so naprej naložbe za učinkovito upravljanje z naravnimi viri, naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za optimalno uporabo in trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev. Potem so naložbe v nakup kmetijske mehanizacije in opreme za upravljanje travniških habitatov. Potem so neposredne naložbe povezane z izvajanjem naravovarstvenih podintervencij v strateškem načrtu 2023–2027. Potem so podpora za naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali. Potem mogoče bi se še posebej malo zaustavili pri naložbah v namakalne sisteme. Tukaj imamo dejansko naložbe v skupinske oziroma skupne namakalne sisteme in pa individualne namakalne sisteme. Poleg teh novih investicij gre tudi za dejansko posodabljanje že obstoječih namakalnih sistemov. V primeru, da gre za namakalne sisteme, ki jih pač uporablja več lastnikov je ta podpora, je to sofinanciranje stoodstotno, predmet podpore so pa dejansko vzpostavitev vodnega vira, odvzem objekta, torej črpališča, potem je lahko oprema, transformatorska postaja ter do vodnega omrežja, ki so zaključene s hidranti. Pri posodobitvi je ravno tako, je ravno tako sofinanciranje sto odstotkov. V primeru kadar pa gre za individualni namakalni sistem pa je upravičeno sofinanciranje do 50 % upravičenih stroškov oziroma investicije, tako pri posodobitvi kot pri novogradnji namakalnih sistemov. Potem so pa še naložbe v gozdarstvo, in sicer pri naložbah v gozdarstvo imamo pet intervencij, in sicer prva je ureditev gozdne infrastrukture. Tukaj so upravičenci lastniki, solastniki, potem agrarne skupnosti, občine, torej vsi, ki imajo gozdove in pa namen te intervencije dejansko, da se gozdovi odpirajo, sofinancira se pa 50 % upravičenih stroškov. Potem so naložbe v nakup mehanizacije in opreme za delo v gozdu. Namen tega je torej, da se poveča sečnja v zasebnih gozdovih, da se delo v gozdovih profesionalizira in pa da dejansko je nekako upravičeni strošek, do 40 % se sofinancira. Potem je intervencija za naložbe v primarno predelavo lesa in pa digitalizacijo, tukaj so lahko upravičenci gospodarske družbe, zadruge, nosilci dopolnilnih dejavnost. Namen te intervencije je vzpostavitev ustreznih obratov za predelavo, torej za predizdelavo in pa obseg predelave s gozdno-lesnih sortimentov, upravičeni strošek je torej 40 %, ki se lahko sofinancira. Potem so naložbe v ustanovitev in razvoj gozdnega drevesničarstva, upravičenci do teh stroškov so lahko vse fizične in pravne osebe, ki imajo registrirano drevesničarsko dejavnost in se ukvarjajo z drevesničarstvom in pa naložbe v sanacijo in obnovo gozdov po naravnih nesrečah in neugodnih vremenskih razmerah. Torej tukaj pa gre za sofinanciranje nakupa sadik, financiran je del, ki so dejansko za odpravo posledic nekega, neke nesreče, škode in pa potem tudi pogozdovanje na primer, tako da tukaj so upravičeni stroški, se sofinancirajo 100 %. Potem so intervencije za mlade kmete. Pri mladih kmetih smo že skoraj več ali manj vse povedali, pa samo, če na hitro ponovimo. Dejansko je starostna struktura nosilcev kmetijskih gospodarstev v Sloveniji 62 let povprečna starost pomeni, da moramo narediti ta generacijski preboj in morajo dejansko kmetije prevzemati mladi, kajti le tako bomo potem tudi izboljšali konkurenčnost naših kmetij. DO podpore so upravičeni mladi kmetje, ki so starejši od 18 let in mlajši od 40 let, ki so seveda nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo ustrezno znanje in pa usposobljenost. podpora se dodeli v obliki posamične pomoči kot pavšal, torej neposredno nepovratna sredstva in sicer največ tisti, ki so največ 5 let pred oddajo vloge dejansko nosilci kmetijskih gospodarstev in pa podpora je sestavljena iz različnih elementov oziroma različnih oblik. Prvo je osnovna podpora, potem je izobrazba, vodenje dvostavnega knjigovodstva v davčne namene, potem pa je dodatek za mlade kmete, ki so v pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma niso in pa vključenost v ekološko kmetovanje. Skupaj je lahko dejansko podpora za mlade kmete, ki so vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 52.800 evrov in pa za tiste, ki niso vključeni, 29.260 evrov. Potem pa so intervencije, sodelovanje, tudi tukaj imamo več intervencij, tukaj bi jaz samo povedala, da si bomo s temi intervencijami prizadevali, da se okrepi prepoznavnost vsem kakovosti, da se doseže dodana vrednost slovenskih proizvodov, da se dosežejo kratke dobavne verige, da se bo dejansko lokalna samooskrba s hrano povečala in pa da se bodo krepile verige ter da se bodo posamezni deležniki v verigi znali povezovati. Torej bistvo tega podpor sodelovanja je v tem. Imamo pa več teh podpor in sicer podpora za novo sodelovanje vsem kakovosti, dejavnosti informiranja in promocija proizvodov vsem kakovosti ter dejavnosti informiranja in promocija proizvodov vsem kakovosti, regijski pristop povezovanja lokalnih proizvodov s poudarkom na ekoloških proizvodih, regijski pristop povezovanja lokalnih proizvodov s poudarkom na ekoloških proizvodih, še enkrat, ta intervencija in pa spodbujanje kolektivnih oblik sodelovanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju, potem je še lahko pod intervencija, medpanožno sodelovanj. In prihajamo do intervencije lider, torej ključno za lider pa je, da pridejo vse pobude od spodaj navzgor, torej, da so pobude od lokalnih skupnosti, torej od lokalnih lasov, ki vsak za svoje okolje najbolje vedo, ustvarijo pogoje, ki so jim potrebni, da lahko izboljšajo dejansko podeželje. Pomembno pa je, da pri teh lokalnih, pri teh lasi vemo tudi jih potem usmerjati v tisto, kar jim je najbolj potrebno in tisto, kar potem dejansko bo najbolj pripomoglo k razvoju podeželja. Potem so pa še horizontalne intervencije za usposabljanje, prenosov znanja in in inovacije. Tukaj je potrebno dejansko znanje prenašati od starejših na mlade, prilagoditi svetovanje potrebam današnjemu terenu, torej, da se bo na terenu čutilo svetovanje in da bo to pomagalo pri izboljšanju kmetijstva in da želimo dejansko, da nastanejo platforme, kjer se bo interdisciplinarno znanje povezalo, torej želimo čim več interdisciplinarnega znanja povezati in da to znanje potem preide tudi do uporabnikov. Tukaj bi bilo zelo pomembno omeniti tudi še na primer digitalizacijo, ki je dejansko podpora vsemu temu, da bomo okrepili prenos tega znanja in pa informacij ter bolj natančno dejansko vedeli načrtovati tako na nivoju kmetijskega gospodarstva, tako na nivoju lokalne skupnosti in nenazadnje tudi na nivoju države.

Že na začetku sem povedala, da dejansko sedaj pripravljamo prve uredbe, ki so vezane na neposredna plačila in te uredbe morajo biti dejansko sprejete do konca februarja, ker se bo s 15. začela subvencijska kampanja, vse ostale uredbe se pa potem pripravljajo v prvi polovici leta 2023 in razpisi torej se lahko pričnejo potem v drugi polovici leta 2023.

Na koncu še mogoče toliko, da kar je pomembno povedati, kmetijsko ministrstvo bo moglo zelo natančno spremljati izvajanje tega strateškega načrta, kajti v vsakem primeru bo potrebno bistveno mogoče pripravljati spremembe glede na to, na kakšen način se bodo potem posamezni nosilci kmetijskih gospodarstev odločali za posamezne intervencije. Hvala.