Hvala za besedo.

Rekel bi takole, pri tej zakonski spremembi gre za popravek popravka, to je verjetno vsem jasno, in gre za popravek sedaj v pravo smer, pri čemer je prejšnji popravek bil pač narejen v napačno smer, čisto preprosto dejstvo. Namreč, v Sloveniji imamo sistem lovstva zastavljen tako, kot je bil že pred leti, torej zastavljen z Zakonom o divjadi in lovstvu, potem nadaljevan s podeljenimi koncesijami za lovišča, in mislim, da sistem v praksi pravzaprav zelo dobro deluje. Vsekakor pa je verjetno napačno, da zdaj v ta sistem posegamo ali pa bi nekdo želel posegati z nekimi parcialnimi rešitvami. Se pravi, če po domače povem, torej, lovišča so bila ustanovljena tam nekje leta 2008, 2009 z Odlokom o loviščih, isto velja za LPN. In potem so bila za lovišča, ki jih imajo v upravljanju lovske družine, podeljene koncesije. In seveda je bilo takrat tudi kar nekaj težav, so bili kar veliki porodni krči, da se je vse to skupaj speljalo. Vendar pa potem, ko se je to uredilo, mislim, da sistem lovstva v Sloveniji res relativno dobro deluje. Ne rečem, da niso potrebne izboljšave, kar mislim, da ministrstvo tudi načrtuje torej neke potrebne vsebinske spremembe krovnega zakona. Ampak na podlagi dejansko stvari, ki so se v tem obdobju torej pokazala. Vemo vsi, da so koncesije podeljene za 20 let. To pomeni, če je bilo to leta 2009, to pomeni, da so koncesije do leta 2029. Ne, ne vem ali je dejansko seveda ne, ne vem, vem, da ni potrebno v tem času še nadaljnjih ali drobitev lovišč ali nekih drugih preoblikovanj lovišč, zato ker s tem ne dosežemo popolnoma nič. To ni, to niso koraki v pravo smer, to so samo neke parcialne rešitve, ki mogoče spominjajo na to, da bi nekdo želel nek ovinek narediti, bom rekel, da se nekako obidejo obstoječa pravila.

Če pogledamo pač malo lovstvo tudi za prihodnost kako stvari dejansko v praksi potekajo bomo verjetno morali slej ko prej razmišljati kvečjemu v obratni smeri, kajti do tega nas bo privedel razvoj dogodkov na tem področju. To pomeni obratna smer, torej, k večjemu združevanje kakšnih lovišč, ne pa nadaljnje delitve. 2009 je bila postavljena zakonska meja, minimalna površina lovišča 2 tisoč hektarjev, pri čemer se to nanaša na lovno površino, to pomeni, iz tega so izvzete naselja in pač ograjene površine in tako naprej, temu se pač reče nelovna površina. V prihodnosti bo mogoče še ta meja prenizka, mislim, jo bo treba mogoče še povišati. Poleg tega seveda so še drugi trendi, ki nas na marsikaj opozarjajo, ampak seveda te zadeve bodo verjetno aktualne pač malo kasneje. Sigurno pa bo ministrstvo v tem času zadeve tudi strokovno spremljalo. Skratka mislim, da ni nobene potrebe danes, da prihaja do nadaljnjih drobitev lovišč v Sloveniji, zato seveda absolutno podpiram, da se zadeva okoli pač lovišča s posebnim namenom / nerazumljivo/ vrne v stanje, ki je bila pred tisto prejšnjo zakonsko spremembo, ki jo danes popravljamo.

Zdaj mogoče, če se še samo odzovem na določene razprave. Strinjam se s Komisijo Državnega sveta, kar ste na koncu napisali v vašem mnenju, da je nenavadno, da se kar tako parcialno neke stvari spreminjajo. Res je, spreminjajmo samo tisto, kar nas je mogoče zdaj vmes praksa nam pokazala, da je potrebno vsebinsko spremeniti, ker krovna zakonodaja na področju lovstva v Sloveniji je dobra. Bila je dobra že prej, zgodovinsko je bila dobra že od leta 1976, kdor spremlja to problematiko, zato je tudi dejansko lovska zakonodaja v samostojni Sloveniji bila sprejeta pravzaprav ena med zadnjimi.

Drugo, kar je bilo omenjeno, seveda, da se k temu pristopa dejansko strokovno in samo na teh temeljih se izvajajo spremembe. Tu se strinjam absolutno s Komisijo Državnega sveta.

Kar pa je povedal gospod iz Kmetijsko gospodarske zbornice bi pa samo takole pokomentiral. Potrebnost lovišč s posebnimi nameni pa ne bi mogoče tako enostavno jemal, kot je bilo prikazano s strani Kmetijsko gozdarske zbornice. Stanje v naravi se spreminja, ker pač vemo kaj tudi sicer delamo z naravo in to ima vse svoje vzročno posledične povezave, torej od kmetijstva do gozdarstva, kako se dela z gozdovi, kako se dela s polji in ima to posledice na določene živalske vrste. Sedaj trenutno je pač problem jelenjad, ampak problem pa je tudi struktura gozdov tako da to tudi ni tako črno belo, da je zdaj preveč jelenov in bodo vse gozdove pojedli. To je pokazal tudi žled in posledice žleda in potem spet spremembe pri škodah s strani jelenjadi na določenih področjih, ki so pa manjšane. Tako da po drugi strani lovišča s posebnim namenom so tudi marsikdaj zelo prispevala k izvedbi marsikaterih projektov, ki raziskujejo stanje med populacijami v naravi in so bili tudi v Sloveniji zelo uspešni. Tako da bi rekel, da mogoče to ni nujno res, da bi morali površine lovišč, ki jih sedaj imajo lovišča s posebnim namenom razdeliti med lovske družine, ne. Vprašanje je tudi, kakšen bo trend dejansko delovanja lovskih družin, kot sem že prej povedal, ker tudi članstvo se pravzaprav zmanjšuje in na dolgi rok bomo mogli precej dobro razmišljati, kako bomo stvari potem zasnovali. Dejstvo pa je, da je pri nas v Sloveniji sicer narava še precej dobro ohranjena, če se primerjamo z mnogimi drugimi državami, predvsem zahodna Evropa, kar moramo ohraniti in tukaj lovišča s posebnim namenom lahko zelo pomagajo, seveda tudi regulativa upravljanja z divjadjo v lovskih družinah, ki pa mislim, da kar dobro deluje, vendar pa se pa tudi moramo zavedati dejstva, da je naše okolje pa vseeno že preveč prizadeto, da bi to lahko prepuščali kar komurkoli in mora na tem področju nekako pa vseeno država imeti nekje roko gor za to, da se bodo, da se bo takšno stanje populacij v naravi dejansko lahko ohranilo tudi za prihodnost.

Hvala.