Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem navzočim v imenu Kmetijsko gozdarske zbornice.

Torej, predstavil bom stališče Kmetijsko gozdarske zbornice. Bi pa želel povedati, da je potekala širša razprava v okviru delovne skupine na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer se je ponovno ugotavljalo opravičenost tega posebnega namena, lovišč s posebnim namenom. O tem je razpravljala tudi Kmetijsko gozdarska zbornica oziroma njen Odbor za gozdarstvo in lovstvo, kjer smo sprejeli sklep, da naj se lovišča na območju lovišč kjer je interes, da bi to prevzele lovske družine, ta lovišča dajo v upravljanje lovskim družinam, kjer pač ne, naj lovišča s posebnim namenom ostanejo. Še posebej je bil tudi ta problem lastništva izpostavljen, kot je že gospod Zupančič omenjal. Zdaj, tukaj v argumentaciji beremo, da načela na katerih naj bi temeljila stara ureditev teh lovišč s posebnim namenom, to je ohranjanje in varstvo divjadi kot naravnega bogastva, trajno gospodarjenje z divjadjo ohranjanje in povečevanje biološke in krajinske pestrosti ter stabilnosti življenjskih združb, izboljšanje habitatov prostoživečih živalskih vrst, ohranjanje posameznih vrst divjadi na naravni, prirojeni način življenja v času in prostoru, ne veljajo le za lovišča s posebnim namenom, marveč za vsa lovišča, tudi tista, s katerimi upravljajo lovske družine. Vsi subjekti, ki delujejo na območjih z določeno stopnjo varovanja, morajo spoštovati usmeritve za gospodarjenje in upravljanje, varovanje, upoštevati omejitve, zato ne potrebujemo dodatnih organizacijskih oblik, kot so lovišča s posebnim namenom. Specifika lovišč s posebnim namenom je ta, da se morajo samofinancirati, kar predstavlja svojevrsten problem, saj jim je tako v interesu čim večji stalež, da lažje realizirajo prihodek. To je tudi poglavitna dejavnost lovišč s posebnim namenom, to je trofejni lov, ki jim zagotavlja prihodek za obstoj. Visoki staleži jelenjadi kot najpomembnejše trofejne divjadi pa pomenijo posledično velike škode tako na kmetijskih kot gozdnih površinah. Pri zadnjem popisu objedenosti gozdnega mladja, ki ga je izvedel Zavod za gozdove, se jasno izkaže ta povezava med stopnjo poškodovanosti gozdnega mladja in območij lovišč s posebnim namenom. Sporno se nam zdi tudi to, da Zavod za gozdove sam sebi načrtuje višino odvzema.

Opozorili bi še na 65. člen, peti odstavek, Zakona o divjadi in lovstvu, ki govori, da mora lovska družina sprejeti v članstvo kandidata, ki ima na področju lovišča prijavljeno kot osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost ali je lastnik vsaj 15 hektarjev gozdnih ali kmetijskih zemljišč. Lastniki zemljišč, ki živijo oziroma imajo posestno območje lovišč s posebnim namenom, tega ne morejo uveljavljati, jim je ta pravica kratena.

Da so nujne spremembe v delovanju lovišč s posebnim namenom, smo se strinjali vsi v tej imenovani delovni skupini znotraj Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, postavlja pa se vprašanje, ali za zagotavljanje tega posebnega namena res potrebujemo 12 lovišč s posebnim namenom. Stališče Kmetijsko gozdarske zbornice ostaja tako nespremenjeno - tam, kjer je interes, naj se lovišča s posebnim namenom dajo v upravljanje lovskim družinam, ostala pa naj ostanejo kot lovišča s posebnim namenom.

Hvala lepa.