Najlepša hvala za besedo. Spoštovana predsednica, cenjene članice in člani odbora! Najlepša hvala za to priložnost, za današnjo predstavitev.

Sem Emilija Stojmenova Duh. Po izobrazbi sem dr. znanosti s področja elektrotehnike. Preden sem postala ministrica na Službi vlade za digitalno preobrazbo, sem opravljala delo izredne profesorice na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Stara sem 37 let in praktično to je tudi vse, kar se je spremenilo od zadnje predstavitve glede moje osebnostne predstavitve, tako da, če mi dovolite, bi prešla kar na predstavitev rezultatov našega dela ter vizijo za naprej.

Pri digitalni preobrazbi, osnova za digitalno preobrazbo je vsekakor digitalna infrastruktura. Takoj ko sem postala ministrica, skupaj z ekipo smo pripravili načrt za razvoj gigabitne infrastrukture. Ta načrt je bil sprejet 25. avgusta lanskega leta, potrjen na Vladi. To je tudi eden od mejnikov za nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. In v okviru tega načrta smo predstavili, kako bomo poskrbeli za digitalno infrastrukturo v naši državi. Po eni strani se ukvarjamo s širokopasovnim internetom, po drugi strani tudi s pokritjem z mobilnim omrežjem, to je 5G. Če naštejem samo cilje, ki smo si jih zastavili, ti cilji so tudi skladni z evropskimi cilji, pot v evropsko desetletje in želimo si, da do leta 2025 imamo pokritost s širokopasovnim internetom, to pomeni 100 megabitov k uporabniku za vsa naseljena območja. Poleg tega želimo zagotoviti dostopnost tudi k vsem ključnim spodbujevalcem družbenega in gospodarskega razvoja v Sloveniji. Pri tem želimo zagotoviti, da bo možna nadgradnja v gigabitno povezljivost. Do leta 2030 želimo zagotoviti gigabitno povezljivost za vse, torej ne samo sto megabit na sekundo, ampak gigabitno povezljivost povsod, za vsa gospodinjstva, za vse spodbujevalce in tudi za vsa podjetja.

Če govorim o mobilnem internetu, to je torej pokritost za 5G omrežje, do 2025 želimo zagotoviti pokritost za vsa mestna naselja in tudi glavne primestne poti. Do leta 2030 pa želimo zagotoviti pokritost povsod, torej za vsa naseljena območja v Republiki Sloveniji. Dodatno k temu bomo gradili tudi odprte bazne postaje. Ko enkrat imamo internet, torej širokopasovni internet seveda moramo tega interneta tudi znati izkoristiti. Tukaj je eno izmed ključnih ciljev naše trenutne službe oziroma bodočega ministrstva, to so digitalna znanja in kompetence. Žal v Sloveniji imamo še zmeraj prevelik delež prebivalstva, ki nima niti osnovna znanja in kompetence in zaradi tega tudi to ugotavljajo tako Umar kot Surs. Nam grozi digitalna izključenost za velik delež našega prebivalstva. 50 odstotkov našega prebivalstva ima osnovne digitalne kompetence. Želimo si pa do 2030, da najmanj 80 odstotkov našega prebivalstva ima vse osnovne digitalne kompetence, to pomeni, da lahko uporabljajo vse javne storitve, ki so na voljo oziroma da se znajdejo v tem digitalnem svetu. Poleg tega skladno tudi s cilji Evrope želimo dvigniti število strokovnjakov na tem področju. V Evropi si želimo imeti 20 milijonov vseh teh strokovnjakov na področju IKT. V Sloveniji je recimo v tem trenutku delež diplomantov malenkost več kot 4 odstotke tega odstotka želimo dvigniti predvsem odstotek pri številu žensk, ki študirajo IKT področja in potem so tudi vključeni v tem sektorju.

Naslednjo, ker govorimo o digitalnih znanjih in kompetencah. Priča smo temu, da določene ciljne skupine, tukaj imamo predvsem v mislih starejše nimajo kompetenc in zaradi tega se soočajo z veliko izzivov. Imajo veliko težav pri uporabi, ne samo javne digitalne storitve, ampak tudi digitalne storitve, ki jih ponuja zasebni sektor, ki pa jih koristimo vsak dan kot primer bi navedla recimo mobilne bank. V preteklem delu smo že izpeljali nekatere projekte. Pilotno smo v sodelovanju s socialnim podjetjem Simbioza. Izpeljali projekt mobilne heroje na 19 lokacij v naši državi, torej, v Sloveniji smo imeli usposabljanja. Naša želja je bila, da se mi približamo starejših, torej, da mi gremo k njim, namesto da pričakujemo, da oni pridejo k nam. 19 lokacij smo pokrili, približno 300 starejših se je udeležilo teh usposabljanj. Pilotni projekt je bil izveden v roku enega meseca in si želimo v nadaljevanju, da izvedemo veliko več teh projektov. Naša ideja je bila, da sodelujemo z organizacijami, ki že tako ali tako se ukvarjajo s tem področjem, ki so tudi blizu starejšim, kjer obstaja zaupanje in da na takšen način dosežemo tudi najvišje rezultate.

Na področju digitalnih javnih storitev je naša Vlada sprejela tudi strategijo digitalnih javnih storitev sredi decembra preteklega leta. Naši cilji pri javnih storitev je, da do leta 2030 vse ključne javne storitve so na voljo tudi digitalno. Poleg tega želimo si tudi, da 80 odstotkov prebivalstva te storitve tudi uporablja digitalno, torej, ne samo, da so na voljo na spletu, ampak da tudi prebivalke in prebivalci jih uporabljajo. Poleg tega dodatno k temu torej želimo tudi, da dvignemo uporabo elektronske osebne izkaznice, ki je bila predstavljena v preteklem letu. Trenutno je na voljo tudi mobilna aplikacija. Ta elektronska osebna izkaznica bo na voljo tudi kot identifikacijo za zdravstvenih storitev in to bo že v prvi polovici letošnjega leta predvidevamo, da v naslednjih mesecih. Da bi dvignili uporabo elektronske osebne izkaznice imamo predvidene tudi načrte, kako bomo zagotovili skrajnosti, če lahko tako rečem, na eni strani mlajšo populacijo, na drugi strani starejšo populacijo. Naš cilj pa je, podobno kot tudi evropski cilj, da elektronsko osebno izkaznico uporabljamo ne zgolj za javne storitve, ampak tudi v zasebnem sektorju in tukaj se že pogovarjamo tudi s predstavniki zasebnega sektorja.

Potem, če nadaljujem naprej, poleg digitalnih kompetenc, digitalne javne storitve, za nas so ključnega pomena tudi nove tehnologije. Pri novih tehnologijah imamo v Sloveniji nacionalni program z umetno inteligenco. Pri nacionalnem programu z umetno inteligenco imamo definirano šest prednostnih področij, in to so zdravje, ki je tudi prioriteta naše vlade, potem je industrija 4.0, jezikovne tehnologije, hrana, okolje in prostor in javna uprava. V okviru nacionalnega programa za umetno inteligenco imamo predvidene različne ukrepe. Predvsem se meni kot tudi znanstvenica zdi pomembno, da imamo določene tudi kazalnike, ki nam bodo pokazali ali smo dejansko uspešni na tem področju ali ne. In pomembno se mi zdi tudi, da pri umetni inteligenci, glede na to, da smo ocenili, da potrebujemo za implementacijo tega programa 110 milijonov evrov, da smo stopili skupaj z ostalimi kolegi ministri iz ostalih resornih področij in da bomo dejansko izvedli pač te projekte, ki smo jih načrtovali v prihodnje. Poleg novih tehnologij, torej poleg umetne inteligence, tukaj smo bili zelo močno tudi mednarodno vključeni, sodelovali smo tako pri pripravi evropskih aktov, direktiv, uredb, potem smo sodelovali v globalnem partnerstvu z umetno inteligenco, zaposleni na službi vlade za digitalno preobrazbo so tudi pomembni člani različnih odborov teh mednarodnih organizacij. Pri oblikovanju stališč je zmeraj prevladalo, da umetna inteligenca predvsem mora biti prijazna do človeka oziroma moramo na vsak način zaščititi človekove pravice in tukaj nismo odstopali. Tudi recimo umetna, tudi Evropska komisija je potem nekako vzela to naše stališče, da so človekove pravice tiste, ki so v ospredju pred recimo kakšnem kapitalu ali recimo kakšne druge gospodarske interese. Naše mnenje je, da umetna inteligenca mora biti čim bolj vključujoča, torej tudi umetna inteligenca, pri ustvarjanju umetne inteligence da moramo imeti vključeno čim bolj raznoliko skupino strokovnjakinj in strokovnjakov, saj je umetna inteligenca etična toliko, kolikor so etični tisti, ki jo ustvarjajo.

Potem, če nadaljujem, pri novih tehnologijah in na mednarodni udeležbi zelo smo bili aktivni tudi pri aktu o čipih oziroma polprevodnikih. Verjetno si predstavljate, da so polprevodniki ključna sestavina digitalne preobrazbe in tukaj se dobro zavedamo, koliko smo odvisni od ostalih trgov. Torej, čeprav imamo mogoče razvito gospodarstvo v avtomobilski industriji, brez polprevodnikov preprosto ne moremo to industrijo razvijati, zato smo stopili tudi do Evropske komisije. S podpredsednico Evropske komisije smo se pogovarjali o ključnih izzivih na področju polprevodnikov, identificirali smo v sodelovanju z raziskovalci in tudi s podjetji, da so to pogostokrat tudi licence, ki so zelo drage, tako da zdaj s podpredsednico Evropske komisije tudi naslavljamo te težave na krajši rok in na daljši rok. Poleg tega smo se v sodelovanju z avstrijskimi kolegi dogovorili, da bomo tukaj skupaj kot regija nastopili napram Evropske komisije in da si želimo tudi, da Slovenija oziroma naši raziskovalci, naša podjetja so vključene v verigah dodane vrednosti na področju polprevodnikov. Tukaj bi poudarila ponovno ta uspeh, da smo se uspeli s kolegi iz Avstrije povezati in v mesecu februarju organiziramo v Mariboru en skupni dogodek, kjer pridejo tudi predstavniki Evropske komisije, ki so tudi z najvišjega vrha. Torej dva komisarja sta tudi povedala, da zelo podpirata, da se tudi v našem delu Evrope dogaja nekaj na tem področju.

Potem ko se pogovarjamo o digitalni preobrazbi, bi naštela tudi nekaj horizontalnih načel in principov, ki jih imamo in ki se jih močno pač se držimo. To so stališča, vrednote, ki so nam zelo pomembna, to je vse, kar je nezakonito v fizičnem svetu, da mora biti nezakonito tudi v virtualnem svetu oziroma na spletu. V povezavi s tem smo na naši službi izvedli nekaj projektov, nekaj iniciativ. Tukaj sodelujemo veliko ponovno z mednarodnimi organizacijami, že pri sami definiciji, kaj pomeni sovražni govor, kaj so dezinformacije, kaj so misinformacije in tako naprej. Pripravili smo torej te osnovne definicije.

Potem smo izvedli projekte v sodelovanju tudi s šolami. V času krompirjevih počitnic, recimo, smo izvedli delavnice za osnovnošolce pa srednješolce in smo bili tudi sami presenečeni, kakšen je bil interes, da smo imeli 20 tisoč unikatnih ogledov za te delavnice v času krompirjevih počitnic. Izvedli smo natečaj z osnovnimi šolami, kako si otroci predstavljajo sovražni govor, in smo ugotovili, da je to tematika, ki jo moramo nujno nasloviti. In smo veseli tudi, da sam predsednik Vlade je napovedal, da bomo celotno v Vladi, medresorsko, da se bomo ukvarjali s tem vprašanjem. Posneli smo tudi v sodelovanju z različnimi uspešnimi športniki in smo pokrili najbolj pogosto izpostavljene tarče sovražnega govora.

Druga zadeva, kar nam je horizontalna, je ta, da zelo podpiramo odprtokodnost. Verjamemo, da vse, kar se razvije z javnimi sredstvi, mora biti na voljo tudi javno dostopno, torej, če nekdo prejme javna sredstva za razvoj neke IKT opreme, potem ta oprema mora biti na voljo ostalim brezplačno. Potem tudi zagovarjamo odprtost interneta. Pri internetu nam je zelo pomembno tudi, da pa pri podatkih enako, da, razen če ne ogrožajo osebne podatke oziroma državo, da potem ti morajo biti na voljo tudi prosto dostopni pri podatkih, ki so ponovno eden izmed ključnih elementov digitalne preobrazbe. Naprej smo razvijali odprti portal, portal odprtih podatkov. Poleg tega smo začeli z izvedbo projekta v sodelovanju z OECD. Smo prva država na svetu, kjer smo določili na vsako ministrstvo oziroma ključne resorje, ki jih imamo, tako imenovane data trade oziroma koordinatorje podatkov, ki se bodo zavedali, kaj pomenijo podatki, na kakšen način se jih da obdelovati, kako potem s pomočjo podatkov pokažemo, da smo čim bolj transparentni. Tudi sami smo recimo pri nekaterih naših ukrepih, konkretno pri ukrepu digitalne bone predstavili, koliko sredstev smo porabili za kakšno opremo, kdo so recimo bili tisti, ki so izkoristili to opremo in tako naprej.

Kar je še za nas zelo pomembno, je medresorsko sodelovanje. Ugotavljamo, da v preteklosti posamezni resorji so naslavljali digitalizacijo sami, torej izključno v svojem silosu. Zaradi tega tudi recimo je prihajalo do večje porabe sredstev, ni bilo toliko učinkovito in zato smo tudi pripravili nekako tako imenovani strateški svet za digitalno preobrazbo, ki je predviden, da bo deloval v okviru Ministrstva za digitalno preobrazbo, kjer bomo na eni strani tako ministri oziroma državni sekretarji, na drugi strani tudi potem direktorji direktoratov oziroma ostali strokovni sodelavci na ministrstvih skupaj sedeli, se pogovarjali med seboj, ugotavljali, kako lahko smo čim bolj komplementarni oziroma da dosežemo čim več s čim manjših sredstev.

Potem, če omenim samo zakonodajo, ki nam je uspelo v tem času, v sedmih mesecih. Eden od ključnih zakonov je bil Zakon o elektronskih komunikacijah, je šlo za prenos Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah. Na prejšnjem zaslišanju me je poslanka gospa Čadonič Špelič vprašala, kako mislimo, ali mislimo vse ustaviti, kar so delali naši predhodniki, ali bomo tudi pogledali, če je bilo kaj dobro narejeno, nadaljevali s tem delom. Takrat sem povedala, da nisem takšne vrste oseba, ki bi vse zrušila, in danes imam dokaz, da je to temu tako. Zato ker ravno pri Zakonu o elektronskih komunikacijah nismo šli v pripravo novega zakona, ampak smo vzeli zakon, ki so ga vložili opozicijski poslanci, ki pa, potem pod koordinatorstvo naše Službe Vlade za digitalno preobrazbo in v sodelovanju s koalicijskimi poslanci smo odpravili vse nepravilnosti, ki so bile noter in smo, potem sprejeli zakon, ki je bil vložen s strani opozicije. Zakon je bil sprejet s 74 glasov za. Drugi zakon, ki pa je ravno danes bil potrjen na Vladi, je Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti. Gre za novelo zakona, ki je bila sprejeta leta 2021. Pri tem zakonu, ponovno smo pogledali kaj je tisto, kar funkcionira dobro in smo pustili pri teh zadevah, ker smo ugotovili, da prihaja do pač ukrepi niso bili ciljno usmerjeni oziroma smo ugotovili, da obstajajo diskriminatornosti, na kar so nas opozorili tako zagovornik načela enakosti kot varuh človekovih pravic. To smo popravili in ta zakon je danes bil sprejet na Vladi in ga boste prejeli po skrajšanem postopku tudi v Državnem zboru.

Naslednja zadeva, ki nas čaka v prihodnosti je tudi Zakon o elektronskem poslovanju na trgu. Pri tem zakonu gre za implementacijo Akta o digitalnih storitvah. Aa akt je bil sprejet v Evropski komisiji sredi meseca novembra. V tem primeru gre tudi za velike platforme, v določeni meri tudi naslavljamo sovražni govor. Torej, imamo točno določen postopek, kaj se zgodi, če se ugotovi, da prihaja do sovražnega govora. Mi smo postopke že nekako načrtovali, da imamo nacionalno nacionalni organ, ki bo čim bolj neodvisen in potem, ki bo komuniciral oziroma ne samo ta organ, ampak to so zaupanja vredne organizacije, ki bodo, potem komunicirale z velikimi platformami. Tukaj bi naštela Twitter, Youtube, potem ostala družbena omrežja, da se potem izpeljejo vsi ti postopki. Pri tem pa bi ponovno opozorili, da v okviru tega akta je nacionalna zakonodaja tista, ki je primarna, zato najprej moramo urediti svojo nacionalno zakonodajo, preden recimo pričakujemo nekaj več od same evropske direktive.

Ena druga zelo pomembna točka, ki bi jo še naštela, je slovenski jezik. Namreč z digitalizacijo opažamo tudi, da marsikatera platforma, da marsikatera vsebina ni več na voljo v slovenskem jeziku tudi, zaradi stroškovne učinkovitosti se pripravljajo vsebine, ki so dostopne na večjih trgih. To se nam zdi, da je neprimerno tudi za ohranjanje našega jezika in zaradi tega si prizadevamo, da se razvijejo vsebine tudi v slovenščini.

Tako da, toliko na kratko. Bi zaključila s svojo predstavitvijo in bom hvaležna za vaša vprašanja.