Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.

Jaz bi se v tej predstavitvi omejila samo na splošne pripombe iz mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki je pripravljen skladno s 13. členom Zakona o Državnem zboru in Poslovnikom Državnega zbora.

Torej mi smo uvodoma opozorili, da je glede na obseg noveliranja potreben nov zakon in ne le novela. Gre namreč zato, da osnovni zakon vsebuje 19 členov, predlagana novela pa še 16 členov. Prejeli smo pojasnilo ministrstva, vendar to pojasnilo temelji večinoma na dejanskih razlogih, kar pa v bistvu ne zadošča za pravilno nomotehnično oblikovanje zakonskega predloga. Podobna narava pojasnil velja tudi za nekatere vsebinske določbe zakonskega predloga.

Nadalje smo opozorili, da glede na to, da ta predlog zakona se sprejema zaradi uskladitve s prenovljeno uredbo, ki ima tudi precej daljši naslov, da bi bilo potrebno spremeniti tudi naslov zakona, ki se obravnava, vendar pojasnilo se je nanašala na to, da je naslovnikom že naslov precej znan. Za ustrezno ravnanje skladno z zakonodajo je v tem primeru treba se ravnati tako po uredbi, ki je neposredno uporabljiv akt in po tem zakonu, zato je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da bi bilo treba, zaradi jasnosti in razumljivosti kot načeli pravne države iz 2. člena Ustave stremeti k temu, da bi bil tudi zakonski predlog zapisan bolj jasno in razumljivo. Gre namreč za precej kompleksno materijo in tudi obrazložitev členov ne dosega standardov, ki jih zahteva Poslovnik Državnega zbora. V tem smislu so dodatna pojasnila ministrstva zelo dobrodošla, saj tako tvorijo zakonodajno gradivo. V mnenju smo opozorili posebej tudi na prenormiranost, saj je predlog zakona urejal tudi materijo, ki sodi v pristojnost Vlade, kar je bilo ravnokar tudi pojasnjeno glede elektronskega sistema. Nadalje smo opozorili tudi na nepotrebno ponavljanje nekaterih določb Zakona o državni upravi. To je rešeno z ustreznimi amandmaji. Posebej pa smo opozorili na ustavno določbo, ki varuje informacijsko zasebnost. Namreč drugi odstavek 38. člena Ustave določa, da mora zbiranje, obdelovanje in namen uporabe osebnih podatkov določati zakon. Sedaj, zakon v devetem členu dopušča posredovanje ne samo iz izvoženega blaga, ampak tudi izvoznik o izvoznikih, hkrati se ta določba uporablja ne glede na predpise o tajnih podatkih. Mi smo opozorili, da gre za širok nabor tako tajnih kot osebnih podatkov, predvsem pa na pomanjkljivost oziroma po naši oceni neskladno z Ustavo, saj je iz tega zakonskega predloga oziroma iz zakona s predlogom zakona črtan namen zbiranja, obdelovanja in vpogleda v podatke v zakonu. Tukaj ustreznega amandmaja ni. Sicer je predloženih veliko amandmajev, ki so jih vložile poslanske skupine koalicije, kjer so večinoma upoštevane pripombe Zakonodajnopravne službe.

Hvala lepa.